Sam je "razlog" za prestajanje kazni našel v svojem zavzemanju za neodvisno Slovenijo in v maščevanju Udbe (pozneje se je v javnosti pojavil Jelinčičev udbovski dosje, v katerem piše, da je bil kot Padalec nezanesljiv sodelavec SDV).

Osamosvojitveno vojno za Slovenijo je znal Jelinčič dobro unovčiti. Kot jurišnik naj bi na čelu (para)vojaške enote zavzel tank JLA, a se je kasneje razkrilo, da ga je v resnici zgrešil. So pa sredi osamosvojitvenega boja policisti Jelinčiča zaprli, v njegovi hiši pa zasegli večjo zalogo orožja. Politična zarota, je bil odločen Jelinčič.

Na volitvah leta 1992 je Jelinčiču uspelo priti v parlament; stranka je dobila doslej rekordnih 12 poslancev. Vse od tedaj je SNS opozicijska parlamentarna stranka, ki pa je večkrat podprla mandatarja in leta 1996 celo poskušala priti v vlado.

A Jelinčiča tudi kot poslanca spremljajo številni kazenski postopki - doslej ni bilo mandata, da državni zbor ne bi nekajkrat razpravljal o njegovi imuniteti. Pa naj je šlo za žaganje lisic na avtomobilu ali celo za kaznivo dejanje pomoči pri poskusu umora.

Načelen v svoji nenačelnosti, je najkrajši opis političnega delovanja prvaka SNS Zmaga Jelinčiča. Nekaj stalnic na njegovi politični poti sicer obstaja, kot na primer izpostavljanje vrednot partizanskega boja, kritika rimskokatoliške cerkve, grobo napadanje Romov (ki so zanj zgolj Cigani), homoseksualcev in izbrisanih (spomnimo se napisa na vratih poslanske skupine: Vsi izbrisani vabljeni na ples, igral vam bo Jelinčič na puško mitraljez!!!!), nerazpoloženje do naših južnih sosedov... Pri večini drugih vprašanj je Jelinčič prilagodljiv - v skladu z njegovimi trenutnimi interesi in koristmi.

Vsekakor ne bomo pretiravali, če zapišemo, da SNS brez Zmaga Jelinčiča ne bi bilo oziroma, da je Zmago Jelinčič SNS. In da ne pusti, da bi se mu po pomembnosti znotraj stranke kdor koli približal. Tudi zato je Jelinčič prvak stranke, ki so ga njegovi poslanci najpogosteje zapuščali. Sam je njihov odhod vedno pozdravil kot nujno čiščenje stranke nepotrebnih izdajalcev. Za svoja ravnanja, tudi če je šlo za popolno spremembo včerajšnjih stališč, Jelinčič besede izdaja ni nikoli uporabljal. Nasprotno: svoja ravnanja je tolmačil kot skrb za slovenski narod in slovenskega človeka. Pa naj je šlo za podporo ideji takratnega predsednika uprave Vzajemne Marka Jakliča pri preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo ali za predlog za ukinitev Kosove komisije, za prodajo zbirke slovenskega denarja Narodnemu muzeju za nekajkratno vrednost...

Včerajšnja preiskava pa morda ponuja odgovor, zakaj se Jelinčič ni podpisal pod interpelacijo proti kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku, podprl pa je interpelacijo s podobno vsebino proti Kresalovi. A če je še pred kratkim kot najučinkovitejši boj proti korupciji Jelinčič izpostavljal, da bi ene tri, štiri postavili pred zid in počili, je tudi za včerajšnje dogajanje našel en sam razlog - politično zaroto.