Čeprav preiskave še vedno niso potrdile ne ovrgle suma spolne zlorabe bulmastifov, spolna zloraba že nekaj časa velja kot obče sprejeto dejstvo. Dokaj grozljiv mehanizem. Občutek imam, da bi ljudstvo, če bi preiskava zlorabo ovrgla, šlo na ulice in zahtevalo denar nazaj. V vsakem primeru me že dolgo ni kaj tako razžalostilo, kot ko sem v prvem poročilu o tragediji prebral, da sta se oba bulmastifa sinova, potem ko so jima policisti ustrelili mamo, zatekla v neko lopo in tam čakala pokončanje. Prestrašena, zmedena, po pasje sluteč, da sta zašla v strašen zos.

Nekaj skrajno žalostnega je, ko nekdo zaradi svojega nagona ali pač prevelike prostodušnosti trči v pravičniško mašinerijo, ki do te iskrenosti ne kaže nobenega razumevanja. Tako je končal tudi marsikateri Indijanec ali pač skupina njih, ki je v rezervatu dvignila upor, ker obljubljenih zalog hrane od vlade ni in ni bilo, na koncu je pa vseeno končala na vladnih vislicah. Njun položaj me je spomnil na Zorico in njene štiri cmokce, ki jih je povrgla pozimi 85/86. V vojski, ki sem jo služil na jugoslovansko-albanski meji nad vasjo Restelica, 5000-glavo naselbino na 1500 metrih tik pod Titovim vrhom, smo sicer imeli dva službena psa, dva betežna zavaljenca, s katerima si nisi mogel veliko pomagati. A imeli smo tudi Zori, neslužbeno šarplaninko, za katero si vedel, da je vedno nekje blizu tebe, čeravno je nisi videl.

Zapletlo se je, ko se je poveljnik karavle zaljubil v žensko iz vasi, čemur so se vepri iz štaba v dolini najprej posmehovali, iz posmehovanja se je razvila serija šikaniranj, končno je pa na karavlo prišel tudi neki glavatež ter lastnoročno s pištolo postrelil štiri Zoričine cmokce v kartonski škatli, njo pa z rafalom iz šmajserja prestregel, ko je v smrtnem strahu divje bežala navzdol po strmini. Uradno zato, ker je karavla hranila neslužbene pse, dejansko pa zato, ker se tipi v štabu niso mogli vzdržati naslajanja nad zasebnim življenjem njihovega kolega.

Zato je osnovna poanta afere, to pa je utemeljen sum, da so državni uradniki zaradi pritiskov vplivnežev ščitili zasebni in ne javni interes, pomembna zgolj na videz. Pri dirkah formule ena ljudstvo zanima predvsem možnost morebitnega trka na štartu. Kri. No, po dnevih, ko je bila zloraba skorajda obče sprejet fakt, bi rekel, da je vendarle prišlo do momenta, ko lahko poskusimo pomisliti tudi na kako drugo manj atraktivno možnost. Da psi na pokojnega mogoče vseeno niso skočili zato, ker bi jih zlorabljal, ampak morda le zato, ker jih ni obvladoval oziroma ker ni bil sposoben biti njihov gospodar, obenem pa ni pristal na to, da se ločijo. O posedovanju psov ne vem veliko, mi je pa minulo jesen pripetljaj znanca dal misliti, da gre za delikatna razmerja. Pes njegovega dekleta mu je med dopoldanskim sprehodom na videz brez razloga skočil v obraz in mu razmesaril ustnico. Razlog za napad naj bi bil občutek zapostavljenosti, ker je prvi pes v družini pač postal njegov in ne dekletov. Psi ne znajo skrivati emocij in vzgibov. Pokažejo, odreagirajo.