Budno so pričakovali spremljajočo izjavo vodilnega moža Bena Bernankeja, ki se mu mandat izteče januarja prihodnje leto. FED bo nadaljeval odkup državnih in hipotekarnih obveznic. Tako bo v obtok plasiranih še več sredstev, s katerimi poskušajo spodbuditi kreditiranje bančnega sektorja gospodarstvu in prek tega omejiti gospodarsko krizo. Glede obrestne mere pa je Bernanke nakazal, da zviševanja obrestne mere letos najverjetneje še ne bo.

Terminski trgi so minule dni in tedne kazali skoraj na polovično verjetnost zvišanja obrestne mere na 0,5 odstotka ob koncu letošnjega leta, kar se je odrazilo tudi v dvigu donosnosti kratkoročnih državnih vrednostnih papirjev. Ob številnih boljših makrogospodarskih pokazateljih (ki so še vedno slabi, a se je trend njihovega upadanja ustavil oziroma začel obračati v pozitivno smer) so vlagatelji začeli izpostavljati nevarnost velike inflacije v primeru, da ne bo poskrbljeno za pravočasni umik presežne likvidnosti iz obtoka. Seveda se na drugi strani poraja tveganje, da se recesija poglobi, če bo umik prezgodaj.

Vodilna evropska monetarna institucija, Evropska centralna banka (ECB), je v sredo izvedla dražbo za posojila bankam v znesku 442 milijard evrov po enoodstotni obrestni meri z ročnostjo 12 mesecev (najdaljša ročnost do zdaj). Likvidnosti na trgu je veliko, kar bo verjetno potisnilo kratkoročne obrestne mere na nove, rekordno nizke ravni. Prihodnji mesec pa bo ECB začela odkupovati krite obveznice v znesku 60 milijard evrov, kar so sklenili na majskem zasedanju. Ključna obrestna mera za evrsko zadolževanje pa bo po mnenju večine članov sveta ostala nespremenjena pri rekordno nizki, enoodstni ravni. Manevrski prostor za nadaljnje znižanje še obstaja, vendar to verjetno ne bo potrebno. Vse več je znamenj, da se bodo gospodarstva 16 držav, ki si delijo skupno monetarno valuto, začela stabilizirati letos ali najpozneje prihodnje leto. Vodilni indikatorji in drugi makropokazatelji so manj negativni kot minule mesece in četrtletja oziroma so se ponekod začeli obračati v drugo smer. Da ne bo pomote, Evropa je v globoki recesiji, gospodarska dejavnost je krepko negativna, brezposelnost je na visokih nivojih in še narašča. Pot do popolnega okrevanja in solidnih gospodarskih rasti v razvitih gospodarstvih bo torej verjetno dolga. ECB je v svojem poročilu v začetku junija zapisala, da bo letošnje nazadovanje gospodarske dejavnosti znašalo 4,6 odstotka, prihodnje leto pa 0,3 odstotka. Napovedi glede gospodarskih gibanj sta ta teden objavili tudi Svetovna banka in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Prva meni, da bo globalna recesija globlja, kot je napovedala pred tremi meseci; OECD pa je prvič po dveh letih nekoliko izboljšala gospodarsko napoved.

In kaj pravijo kapitalski trgi? Po visokih rasteh na delniških trgih od sredine letošnjega marca so investitorji postali previdnejši. Različna mnenja in študije strokovnjakov glede prihodnjih gibanj gospodarstev, naraščanje števila brezposelnih, rekordne zadolženosti držav, rizika visoke inflacije in ne nazadnje unovčevanja dobičkov so privedli do korekcije na delniških trgih v zadnjih dveh tednih.