"Ne čujem vas dobro,"

je marca 1988 delavcem Rakovice na mitingu resnice pred skupščino SFRJ v Beogradu sporočil Slobodan Milošević.

***

"Slišiš ti mene dobro,"

je aprila 2008 rekel Marjan Podobnik na mitingu resnice na mejnem prehodu Dragonja v telefonskem pogovoru bratu Janezu.

***

Delavci in vsi, ki na trgu prodajajo svojo delovno zmožnost, praznujejo jutri praznik dela. Je 1. maj še praznik dela? Vsekakor. Pravzaprav ne samo, da je še; zdaj šele spet postaja to, kar je prvinsko bil. Potem ko so pravice iz dela izgubile status samoumevnosti, se ljudje postopoma zavedajo svoji pravic, ki izhajajo iz dela. Denimo, univerzitetniki so se začeli prebujati in množično spraševati: Ali sploh sem sindikalno organiziran; sem včlanjen v sindikat? Zdaj so tisti, ki so donedavna demonstrirali brezbrižnost, čez noč postali aktivisti. Univerzitetni učitelji, kulturniki, šolniki nesporno doživljajo proletarizacijo. Kar gotovo ni slabo, pa ne samo zanje, ampak za vso družbo. In zanimivo: občutek proletarizacije sovpada s sporočili o vse boljših gospodarskih kazalcih. Ne samo nizkokvalificirani delavci, ki za piškavih nekaj sto evrov prodajajo svojo delovno zmožnost, tudi tisti, ki naj bi po svojem statusu predstavljali srednji razred, se samoumevno in resignirano sprašujejo: "Zakaj jaz živim vse slabše, če gre nacionalni ekonomiji vse bolje?"

In trenutno stanje je res skrb zbujajoče. A tudi nesprejemljivo. V državi, ki se rada ponaša s samopromocijsko floskulo posttranzicijske zgodbe o uspehu, ne more in ne sme biti sprejemljivo, da si ljudje ki imajo polno zaposlitev ali polne pokojnine, ne morejo zagotoviti dostojnega življenja. Če je tako, in tako očitno je, potem je nekaj zelo narobe. In to bi bilo treba radikalno spremeniti. No, sedanja vlada, ki ne izkazuje prav veliko občutljivosti za tovrstno problematiko, se je reševanja oziroma izogibanja problemov lotila zelo perfidno. Pač po stari balkanski, miloševićevski logiki: spri in vladaj. Spri tiste, ki so nezadovoljni, in se bodo ukvarjali z medsebojnimi razmerji, ne pa s tistim, ki je za stanje odgovoren. Tako je Janševa vlada naredila smrtni greh socialnega partnerstva. Začela se je pogajati partikularno, selektivno, in s tem razrušila temeljna razmerja, ki so bila pred tem z veliko muko in potrpežljivostjo dosežena. In posledica? Zdaj se izobraženstvo (zdravniki, sodniki, šolniki, univerzitetniki…) prepira med seboj, kdo ima v primerjavi z drugim preveliko ali premajhno plačo, namesto da bi se prepirali s krivci za razmere. Z Janševo vlado.

Vendar pa to ni poslednji balkanski trik. Ko gredo doma stvari narobe, je treba skonstruirati zunanjega sovražnika. In Hrvati so očitno pripravni. Kot verjetno tudi mi za hrvaško politiko. No, mene zanima slovenska politika. S Hrvaško naj se ukvarja njihova kritična javnost.

Ne vem, ali ste se kdaj vprašali, ali obstajata na Balkanu in širši soseščini dva sosednja naroda, ki nista obremenjena z zgodovinskimi hipotekami. Z zamerami, ki bi bile vpisane v kolektivni spomin. Praktično vsi na tem prostoru nosijo v sebi latentne zapise sovraštva, zamere in želje po maščevanju. Je ena sama izjema. To sta Slovenija in Hrvaška. Prav ničesar ne boste našli v zgodovinskem spominu. Še ne tako dolgo nazaj so bili odnos v celoti pozitivni, polni vzajemne simpatije in zaupanja. In zdaj, 17 let po osamosvojitvi, sta obe politiki uspeli spreti oba naroda do te mere, da smo Slovenci prepričani, da Hrvati obstajajo predvsem zato, da nam škodijo, in na Hrvaškem so na primer nekatere časopisne ankete prepoznale Slovence za najmanj zaželene sosede (!?), na primer slabše in manj zaželene od Srbov, s katerimi so bili vojno, se medsebojno množično pobijali. Resnično veličastno delo hujskačev.

A vsaka hujskaška zgodba se konča podobno. Najprej učinkuje v želeno smer, potem tistega, ki jo je sproduciral, preraste. To se je zgodilo Slobodanu Miloševiću in tudi zadnja ob Dragonji prerašča tistega, ki je iznašel instrumentalizacijo nerešenih mejnih vprašanj za dnevnopolitične namene. Zdaj, ko se je Marjan Podobnik "strgal s ketne", je Janša verjetno besen in ve, da mu zadeva ne koristi, ker slabi pogajalske pozicije, slabi koalicijo in znižuje vpliv na partnerje v EU. Kdo pa nas bo po ikonografiji, ki so jo pripravili v soboto v najslabši in najbolj neokusni varianti mitingov resnice iz konca osemdesetih, še jemal zares. Po reakcijah sodeč nas ne jemljejo zares več niti Hrvati, kaj šele evropski partnerji. In tudi sami se ob takih cirkuških točkah ne moremo jemati zares. Ni kaj, treba je pritrditi Hrvatom. Prejšnjo soboto se je Evropa začela na drugi strani meje. Na tej je vladalo vzdušje Balkana v slabšalni rabi pojma. A kot smo že zapisali, so cirkus zganjali tisti, ki so se učili od Janše. In še enkrat se je potrdilo, kar smo ugotavljali pred časom: pravi primorski domoljubi so Štajerci, Dolenjci. Tisti, ki so bili službeno na mitingu resnice, pravijo, da Primorcev tam ni bilo.

Ne spreglejmo. Kar zdaj počenja pametnejši brat, je pred štirimi leti počenjal Janša, ali pa je za cirkuse na meji imel veliko razumevanja. Ko je Janez Podobnik s skupino somišljenikov izvajal gimnastične vaje na mejnem prehodu, je imel vso Janševo podporo. 23. septembra 2004 je STA poročala: "Koalicija Slovenija je na današnji novinarski konferenci obsodila ravnanje hrvaške policije v sredinem incidentu na slovensko-hrvaški meji. S takšnim obnašanjem, ki je nesprejemljivo in neevropsko, se Hrvaška ni približala, ampak oddaljila od vstopa v Evropsko unijo, sta opozorila predsednika SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk. Hkrati sta izrazila nezadovoljstvo glede ravnanja slovenske vlade, ki se po njunem niti pri tem dogodku niti zadnja štiri leta ni zoperstavila pogostemu uveljavljanju jurisdikcije s strani Hrvaške na slovenskem ozemlju." Nekam znano, nekam aktualno zveni. Če bi zamenjali nekaj imen, bi sporočila lahko položili v usta Marjanu Podobniku.

Pa vendar. Tudi Janša, ki mu je Podobnik zrasel čez glavo, je dosegel nekaj koristnega. Ljudje, namesto da bi se pred in med 1. majem in tudi sicer prevpraševali o svojem realnem položaju, vzrokih in krivcih ter o načinih spopadanja s njimi, raje navijaško gledajo reality show z Dragonje.