Nič od tega se ni zgodilo. Leto 2000 smo preživeli, tako kot so naši predniki preživeli leto 1000, ko so številni ravno tako prerokovali konec sveta, pa čeprav takrat ljudje še niso uporabljali računalnikov. V letošnjem letu so zgodbe o koncu sveta spet zelo popularne, večina pa se jih nanaša na domnevne majevske prerokbe. Zanimivo je, da, vsaj kot je meni znano, Maji niso nikjer napovedali konca sveta, le njihov koledar so pred več kot 500 leti izračunali samo do leta 2012. Po njihovem koledarju se je s tem letom zaključil neki cikel (okrogla letnica). Nekomu, ki je v 14. ali 15. stoletju v kamen klesal datume, se je verjetno zdelo, da je leto 2012 že dovolj daleč v prihodnosti, da si lahko privošči eno vročo čokolado s čilijem, priljubljeno pijačo Majev in Aztekov, namesto da v kamen kleše datume naprej od našega leta 2012. Verjetno povsem razumljivo dejanje. Če bi danes nekdo računal koledar za prihodnost, bi se mu verjetno prav tako zdelo povsem dovolj, če bi izračunal vse dneve in datume do leta 2500 in bi si nato privoščil mrzlo pivo ali ledeno kavo. A v preteklih letih so, kdo bi vedel od kod, na plano pokukale teorije o koncu sveta, ki so ga baje napovedali Maji. Od kod izvirajo te teorije, ne ve nihče, očitno pa imamo ljudje teorije zarote zelo radi. Zakaj, na to vprašanje nevroznanstveniki še ne znamo natančno odgovoriti, pa čeprav se raziskuje tudi to. Raziskave možganov so pokazale, da je praznoverje povezano s tistimi deli možganov, ki nam dajejo občutek zadovoljstva. Ta del možganov imenujemo sistem nagrajevanja in nam da občutek zadovoljstva, ko pojemo dobro kosilo ali smo po prijetnem večeru z ljubljeno osebo. Isti sistem se aktivira pri jemanju različnih drog, od alkohola do heroina in kokaina, zaradi česar nam jemanje teh snovi daje občutek zadovoljstva. Ena od najpomembnejših snovi, ki sodelujejo pri nastanku občutka zadovoljstva v možganih, je dopamin, majhna molekula, katere izločanje sprožijo različni prijetni vplivi. Kot vse kaže, je dopamin povezan tudi s tem, koliko smo nagnjeni k verovanju v neznano. Raziskave so pokazale, da ljudje pod vplivom dopamina prej verjamejo različnim nedokazljivim stvarem. Ljudje, ki močneje verjamejo v Boga ali v kakšno drugo duhovno zadevo (ali hitreje verjamejo teorijam svetovnih zarot), imajo v svojih možganih več dopamina zaradi večje aktivnosti gena, imenovanega VMAT2. Zakaj je dopamin povezan z vero in praznovernostjo, še ne vemo, verjetna pa je razlaga, da ljudje z več dopamina lažje pridobijo občutek ugodja, zato bodo ta občutek lahko pridobili že samo s tem, da bodo miselno verjeli v nekaj, medtem ko bodo ljudje z manj dopamina zahtevali bolj trdne dokaze, da bodo ob verovanju v nekaj, kar bi lahko prineslo občutek ugodja, ta občutek tudi res občutili.

Sicer pa me teorije zarote pogosto zabavajo. Zelo zanimive lahko postanejo, ko se malo poglobiš v njihove nelogičnosti. Pred kratkim sem nekje prebral, da smo vsi znanstveniki del svetovne zarote, ki hoče s spreminjanjem genov pri rastlinah umoriti vse ljudi na zemlji. Zanimiva teorija (že to, da bi nekomu vse znanstvenike na svetu uspelo združiti k nekemu skupnemu cilju, bi bil osupljiv dosežek), sploh če dobro preberemo zgornji stavek - umoriti VSE ljudi, torej tudi znanstvenike. Se pravi, da znanstveniki želimo umoriti sami sebe? No, moram reči, da sam takšnih samomorilskih misli nimam in tudi če bi mi Monsanto ali katera druga multinacionalka ponudila veliko denarja, se verjetno ne bi želel vključiti v takšno svetovno zaroto. Saj, kaj pa naj počnem z denarjem, če bom umrl? Podobno zanimive so bile teorije ob pojavu nove gripe pred nekaj leti, ko smo lahko slišali, da je cepivo narejeno tako, da bo pobilo vse delavce in reveže, da bo svet ostal samo za bogate. Še ena zelo zanimiva teorija, ki ima hudo logično pomanjkljivost. Če bi bogati pobili vse delavce in reveže, kdo bi potem delal za te bogataše? Verjetno sami ne bi želeli okopavati koruze na poljih ali v avtomobilskih tovarnah sestavljati motorjev? Res vedno več dela danes opravljajo roboti, a še zdaleč ne toliko, da bi lahko delavce bogati kar izločili iz svojih življenj. No, za to teorijo že lahko rečemo, da se ni izkazala za resnično, saj do danes še nisem slišal za večje število žrtev tega cepiva, pa čeprav so takrat po internetu krožili že filmi (enega so celo predvajali na naši nacionalni televiziji, ki jo plačujemo davkoplačevalci!), na katerih se je menda videlo velike količine plastičnih zabojev, pripravljenih za trupla umrlih po cepljenju. Seveda mi bodo zagovorniki te teorije oporekali, da vse to poteka v tajnosti, a vseeno nisem prepričan, da bi lahko kar tako na tiho odstranili na desettisoče ali celo stotisoče trupel. Je pa domnevna tajnost velikokrat problem pri razpravah o teorijah svetovne zarote, saj tisti, ki verjamejo vanje, trdijo, da ravno to, da ni nobenih dokazov, dokazuje, da je zarota resnična.

Kakšne teorije so lahko tudi zelo zabavne. Ena mojih priljubljenih je tista o dobrih željah pred nekaj dnevi umrlega Neila Armstronga g. Gorskemu. Neil Armstrong naj bi med svojim javljanjem z Lune dejal: "Veliko sreče, g. Gorski." To naj bi se nanašalo na prigodo iz otroštva, ko je kot otrok slišal skozi okno sosedo (gospo Gorski), ki je svojemu možu rekla, da ga bo oralno zadovoljila, ko bo sosedov mulec stal na Luni. V zgodbico številni verjamejo, čeprav obstoja dovolj trdnih dokazov, da je izmišljena. To dokazujejo tako izjave Neila Armstronga kot številni uradni in neuradni posnetki prenosa javljanja z lune. A ljudje smo od nekdaj ljubili skrivnostne zgodbe, vero v neznane stvari, in to nam je zagotovo marsikdaj olajšalo preživetje v težkih časih, ki jih je naša zgodovina polna. Nujno pa je, da znamo ločevati resnico od zgodbic. Ko se začne ta meja brisati, lahko tako posamezniki kot družba zaidejo v težave, saj slepo verovanje v teorije zarote lahko pripelje tudi do tako strašnih stvari, kot so vojne. Tega pa bi se morali zavedati tudi naši politiki, tako levi kot desni, ki vedno bolj zaostrujejo medsebojno retoriko.