Kardinal Franc Rode v pogovoru za Sedmi dan (program Ars - Radio Slovenija).

Če je človek že pri dvajsetih Franc Rode, je to tragično, če je pri sedemdesetih še vedno, pa je tragikomično.

Reakcija neimenovanega ciničnega liberalca na Rodetov intervju.

Obtožni predlog namesto obtožnice so vložili zato, ker gre obtožni predlog pač na nižje sodišče, ki se - kot pravijo pravniki - ukvarja s kurjimi tatovi, in ker na obtožni predlog ni mogoča pritožba.

Janša meni, da so v orožarsko afero vmešani kurji tatovi.

Desnica ima vse pogoje, da bi lahko trdno in trajno vladala v Sloveniji. V majhni podalpski katoliški, bogaboječi, konservativni državici. No, skoraj vse. Ima, denimo, preskromne kadrovske potenciale, da bo s svojimi ljudmi pokrila področja, ko počne kadrovske revolucije. To se je lepo videlo v prejšnji legislaturi, ko so mnogo stvari zamočili, ker preprosto niso imeli ljudi, ki bi bili vsaj približno kompetentni. Spomnimo se samo področja kulturne politike. Denimo filma. Onkraj vseh ideoloških pregrad in predsodkov, kot se je pokazalo, so na položaje nehumano rinili ljudi, ki teže funkcij preprosto niso zmogli. No, imajo pa tudi nekaj kadrovskega presežka. Vsaj za dve močni in vplivni osebnosti na desnici bi lahko rekli, da sta zlata rezerva levice. Rezerva, ki rešujeta levico, tudi ko je notranje razprta, izpraznjena, naveličana brez idej in jasnih ciljev. Ena takih oseb je gotovi bivši ljubljanski nadškof in sedanji kardinal Rode. Rode ljubi blišč reflektorjev, zato ga sicer visok položaj v rimski kuriji ne zadovoljuje. In zato se vedno znova vrača v Slovenijo, da bi v blišču medijskega odra proizvedel vedno nov in nov eksces. Nesmiselno bi bilo ponavljati vse tiste ohole, bizarne, bogokletne stavke, besede, misli, ki se še za kakšnega posvetnega politika niti v tolerantnem času volilnih kampanj ne spodobijo, kaj šele za cerkvenega veljaka in voditelja. No, Rode je že takoj "prvi dan" , ko so ga ob prihodu na novo funkcijo na meji pričakali novinarji, govoril za veliko večino, torej tisto večino, ki močno posega tudi v populacijo praktičnih katolikov, popolnoma nesprejemljive stvari. In ta manira, milo rečeno, govorice volilne kampanje, je trajala do odhoda in se potem ponavljala ob vsakem priložnostnem prihodu. Tako rekoč permanentna "volilna kampanja". Tako izrazite, da mi je po nekem televizijskem pogovoru o volilni kampanji in obetih za zamenjavo oblasti leta 2004 sogovornik, ki je bil velik zagovornik desnice, rekel: "Dobro kaže, samo, da se od kje ne pojavi Rode in kaj (pre)močnega pove!". Ve se tudi, da so si leta 2004 "strategi" desnice resno belili glave, kako držati Rodeta na zadostni distanci. In ker je bil takrat že dovolj daleč vstran od slovenskih medijev, in ker je tudi Janša popolnoma spremenil svoj nastop, jim je končno uspelo. Volk v kožuhu je dobil kredit volilcev. Delno zaradi drugačnega sloga, ki je izpuhtel takoj po zmagi, delno zaradi zasičenosti javnosti z liberalno dominacijo. A že v naslednjem mandatu, kljub vladanju v razmeroma ugodnem obdobju pred recesijo ter sovpadanju nekaterih odmevnih zunanjepolitičnih dogodkov (predsedovanje EU), je Janša ponovno izgubil. Zakaj? Ker je bil - Janša. Tisti stari Janša, kakršnega ga sicer poznamo: brez distance do sebe, do svoje vloge. Brez samonadzora in zavedanja svojih napak.

Rode je dober diagnostik. Za razliko od Janše ve, kje je problem. V zadnjem pogovoru ga je zelo natančno lociral: "Ne morem biti jaz kot nadškof tisti, ki bo vnašal razprtije, ki bo pospeševal različne razdiralne težnje sredi Cerkve. To ni naloga škofa voditelja. Voditelj mora gledati, da ustvarja enotnost." Če Janša ne ve in se ne zaveda, kaj dela, lahko za Rodeta rečemo, da ve kaj dela. Pa vseeno dela. Škodo desnici. In tako vsak po svoje in oba skupaj, kot bi rekel Stalin, objektivno služita levici.

No, Janša se spreminja. Če je še do nedavnega veljalo, da ne zapušča potapljajoče se ladje in ne žrtvuje svojih podanikov, ampak jih, nasprotno, brani za ceno lastnega poraza, je v četrtkovi novi Slakovi oddaji na nacionalki pokazal značaj, ki ga doslej nismo poznali. Ni mu šlo dobro. Bil je opazno nervozen. Ni se popolnoma znašel pod bremenom hudih obtožb. In v nekem trenutku ga je Delov novinar Karba postavil na laž. A v odgovoru ni bil tisti, dobro znani, debelokožni Janša, ki gre ob neprijetnih temah takoj v ofenzivo, v napad, ampak je nejevoljno moral priznati laž. Ki pa je bila, kajpak, storjena s plemenitim namenom. Resnično nepričakovano pa je reagiral, ko ga je Slak vprašal: "Ali vi torej vztrajate, da gre za konstrukt in da je gospod Zagožen in vsi ti fantje, da so z vašim imenom operirali za vašim hrbtom. Ali vztrajate potem na tem?" In Janša, ki je nedavno trdil, da ne on ne njegovi sodelavci in strankarski kolegi nimajo nič z afero Patria, je odgovoril: "Če so, če je kdor koli, tudi dr. Zagožen v tem primeru operiral z mojim imenom, se skliceval name, kot na predsednika stranke ali predsednika vlade, je to delo nepooblaščeno, je to zloraba." Neverjetno! S tem se potrdi teza, ki sem jo lansiral prejšnji teden, da Janševa teorija zarote drži le, če so zarotniki njegovi ožji sodelavci in strankarski tovariši. Ali je, ko sem sem še predvideval, prav sam osrednja osebnost zarote proti sebi, bo tožilstvo dokazovalo na sodišču.

Kakor koli. Mora biti kar hudo. Še zlasti, ker bodo sedaj na preizkušnji "fantje". Se bodo žrtvovali, da rešijo vodjo? Težka bo. Pravzaprav je najbolj enostavno Wolfu in Riedlu in morda še slikarju Cekuti. Kakor koli se bo zadeva razpletla, bodo preživeli. Če bodo na "službeno pot" nesli obilne malice, toliko bolj. A kaj bo z drugimi domačimi "fanti"? S Krkovičem, Črnkovičem in še zlasti dr. Zagožnom. Fantje so se krepko zapletli, neusklajeno in nekonsistentno odgovarjali, drug drugega ali demantirali ali potrjevali v neprijetnih detajlih, tako da danes ni več vprašanje, ali je bilo izza posla s Patrio korupcijsko omrežje. Vprašanje ostaja le, kdo vse od obtoženih "fantov" je del tega omrežja. Najtežje je dejansko Zagožnu. Bolj kot se PM in njegovo stranko oddalji od povezave, večje bo breme suma korupcije za lastne, osebne interese. Tudi če v maratonskem procesu obtožbe zastarajo, bo ob ves ugled in javno podobo. Težka odločitev. Mali mož je vendarle prevelik, da bi prostovoljno izbral vlogo žrtvovanega kmeta na šahovnici. Če bo hotel sebe vsaj delno razbremeniti, bo moral pokazati, da je deloval za višje cilje, ne za svoj žep. In pojasniti linke, ki so iz različnih preiskovalnih virov (finskih, avstrijskih in delno tudi slovenskih) bili nakazani. Tudi če ga Janša nagovori ali prisili, da se žrtvuje za "našo stvar", bo težko v to prisiliti Wolfa in Riedla. Ki imata največ možnosti, da se pokažeta kot zgolj posrednika, ne pa končna in edina prestreznika velikih tokov, če potrdita domneve celotnega omrežja z obtožnega predloga. In tu spet nastopi Zagožen, ki se bo moral odločiti, ali bo reševal sebe ali Janšo, ki ga je medtem že zavrgel.

Še bo veselo.