Rohanovo sporočilo vladarjem je bilo, naj vladajo pametno. Naj jih pri vladanju vodi racionalni razmislek, ne pa sle in strasti. "Ko gre za državne zadeve," je pojasnil, "človek ne sme dopustiti, da bi ga vodile nebrzdane sle, ki nas pogosto napeljejo k temu, da se lotimo nalog, ki presegajo naše moči, ali divje strasti, ki nas ženejo v različne smeri, brž ko nas imajo v lasti." Ko gre za državne zadeve, "mora biti vodilo naših dejanj naš interes, ki ga vodi samo razum."

Interes je bil pojem, ki je označeval, kar je človeka ali skupine ljudi zadevalo in prizadevalo, za kar so si prizadevali in kar je bilo v njihovo korist, bodisi materialno bodisi duhovno. V vseh teh ozirih je pojem vključeval moment refleksije, razmisleka, in tudi preračunljivosti: vpraševanja in tehtanja, kakšno pot ubrati in kakšnih sredstev se poslužiti, da bi nam naša prizadevanja prinesla koristi.

To ni nujno nič lepega, vzvišenega ali drugače hvalevrednega, nič takega, o čemer radi govorijo moralisti. In v tem je bil kleč. Govorjenje o interesih je bilo govorjenje, ki je zavračalo moralistično leporečje in pridiganje, ki je proti idealnim ali utopičnim podobam človeka in politične skupnosti nastopalo z opozarjanjem na to, kakšen je človek dejansko, v resnici. To je bilo izhodišče in iz tega izhodišča je bilo treba izpeljati vodila za delovanje. Interes je zlagoma postal protiutež slem in strastem, ki vzgibavajo človeka in jih ni mogoče kar odpisati, in tudi vodnik, ki jih kanalizira v dopustne in morda celo želene smeri. Interes je bil tako moment racionalnosti v sicer neracionalnem svetu. Postal je celo tista os, okrog katere se je izoblikoval politično-ekonomski sistem, ki nam z manjšimi prekinitvami ali stranpotmi vlada že nekaj stoletij in ki se ima (in ga imamo) za racionalnega.

Če se zdaj vrnem k uvodnemu vprašanju, lahko z večjo zanesljivostjo ponovim, da živali nimajo interesov. Ampak zakaj govorim o interesih živali? Zato, ker o njih zdaj govori naš prvi minister, prvi med tistimi, ki nam niso več enaki. Menim, da je v javnem interesu opozoriti, da to, kar govori, ni v javnem interesu.

O interesih živali je naš premier pred kratkim govoril v zvezi s tistimi psi, ki so, potem ko so jih s pomočjo ministrov prejšnje in sedanje vlade vrnili med ljudi, ubili svojega lastnika (oziroma skrbnika). Premier po novem pravi, da ni več dvoma, da so obstajali vsi utemeljeni razlogi za usmrtitev dokazano nevarnih psov - da bi tiste zverine torej bilo treba usmrtiti takoj, ko je ustrezna komisija tako prvič sklenila.

Lepo, da je premier prišel do razumnejšega pogleda na zadevo, bi lahko rekel. Pa ne morem, ker je gospod svoj trenutni pogled obesil na nekaj, kar ima formo razglasitve načela. To načelo pa je tako, da ne zdrži racionalne presoje, pa še dvome o dobronamernosti razglaševalca zbuja. In tudi če bi načelo samo bilo neoporečno, ta funkcionar za razglašanje tovrstnih načel nima kompetenc. Obnaša se, kot da je to, kar mu pride na pamet in od tam brez zadržkov na jezik, zakon.

STA je 29. aprila poročala, da "se bo" od tistega dne dalje po Pahorjevih besedah "upoštevala in interpretirala odločitev", "da je v primeru kolizije interes človeka pred interesom živali". Tipični Pahor. Velike besede brez teže in zvena, brez repa in glave in brez koordinat, izgovorjene brez potrebe in ob slabo izbrani priložnosti. Čigava odločitev se bo upoštevala? Kdo jo bo upošteval? (In če jo bo upošteval, zakaj in čemu bi jo še interpretiral?) Zakaj jo bo upošteval? Ker je Pahor govoril? Pa kaj si utvarja, da je? Ampak tu ne gre samo za Pahorja. "Tako sta se, kot je dejal Pahor, dogovorila tudi s kandidatom za kmetijskega ministra Dejanom Židanom." Na internem pogovoru s kandidatom za kmetijskega ministra je torej Pahor sprejel odločitev, ki "se bo" odslej "upoštevala in interpretirala"! Pahor in kandidat za kmetijskega ministra sta zakon.

Pa da ne bi kdo mislil, da pretiravam. Včerajšnja novica je, da je premier ob imenovanju kandidata iz prejšnjega odstavka za novega kmetijskega ministra razglasil, da "v tem primeru ne bo šlo za kazensko odgovornost tistih, ki so ravnali narobe, temveč za disciplinsko odgovornost, ki jo bo določil novi kmetijski minister". Premier kar tako odloči, da kazenske odgovornosti ne bo, o sankcijah pa bo odločal kmetijski minister! To je suspenzija preiskovalnih organov, tožilstva in sodne oblasti. To je suspenzija vladavine zakonov. Taki suspenziji se reče diktatura. Diktatura je pojem, za katerega se zdi, da ga Pahorju, ki ustvarja vtis, da si ne upa odločati in sprejemati odgovornosti za odločitve, ne moremo naprtiti. Diktaturo povezujemo z Janšo. Ampak glede na izjavo, ki sem jo pravkar citiral, je diktator prav Pahor. Če ta njegova izjava ne bo preklicana in sankcionirana (pa ne od kmetijskega ministra), živimo v diktaturi.

Vrnimo se k interesom živali. Ob takem absurdnem - in zdaj še diktatorskem - nastopaštvu bi človek od osuplosti lahko spregledal, kako je nastopač še enkrat spustil meglo na tisti nesrečni dogodek in njegovo ozadje. V tistem primeru pač ni šlo za kolizijo "interesa človeka" in "interesa živali". Tudi če bi živali imele interese, bi ne šlo za to. Naj pusti živali pri miru. Šlo je za kolizijo med interesi ljudi. Šlo je za kolizijo med privatnim in javnim interesom. Šlo je za kolizijo med privatnim in javnim interesom, v kateri so bili državni uslužbenci uslužni privatnemu interesu, namesto da bi služili javnemu. Posamezniki, ki so plačani za varovanje in uveljavljanje javnega interesa, so se temu izneverili, izdali javni interes. Javni interes je ostal nezaščiten.

Tega Pahor, kot je videti, ni zmožen ne videti ne priznati. Zdaj je celo dekretiral, da kazenske odgovornosti ne bo. O interesu živali govori, da mu ne bi bilo treba govoriti o javnem interesu in zakonitosti. O kazenski odgovornosti odloča kar sam, govorjenje o javnem interesu pa prepušča političnim nasprotnikom. Žal ti zbujajo malo upanja, da bodo z javnim interesom, ko se vrnejo na oblast, ravnali kaj odgovorneje.