(Pred odhodom na večerjo v Prago je povedal, da ima pred seboj obzorje, ki ga želi doseči: morda bo prvi, ki mu to uspe.) Ko ima take težave z materinščino, da je izrečeno v nasprotju z želenim sporočilom ("nimam razloga, da bi dvomil, da so njena politična stališča vplivala na njeno delo"), je to žalostno. (Ženska oseba s političnimi stališči je seveda generalna državna tožilka.) Ko sporočilo enega stavka zanika z naslednjim, je to skrb zbujajoče - tudi politično. (Zalar ga je prepričal, ampak se z njim ne strinja; Zalar ima njegovo podporo, le ministrovih ugotovitev ne podpira.) Itn.

Ampak pri vsem tem cirkusu je jasno, da želi ostati direktor cirkusa in da je pri tem zavidljivo spreten. Zdaj obljublja, da bo izpolnil vse zahteve LDS in da bo stranka ostala v vladi. Ne vem, kdo mu verjame, ampak saj ne gre za to. Gre za gesto, ki bo zagotovila (če si v naslednjih nekaj dneh ne premisli ali pove kaj takega, kar bi bilo preveč v protislovju z obljubljenim), da se bo agonija te vlade lahko nadaljevala do naslednje krize (čeprav seveda "krize ni" in vlada "diha s polnimi pljuči"). Na zadnji vladni seji je bilo odsotnih sedem ministrov. Pahor je tako javno "ugotovil, da so trije ministri danes v državnem zboru, dva na poti v tujino, Kresalova in Zalar pa /.../ sodelujeta na posvetu." Novinarjem je povedal, da je dan pred sejo "govoril z vsemi tremi (!) ministri in jim rekel, da danes pričakuje njihovo navzočnost oziroma da jih bo dal poklicati, v kolikor bo sklepčnost ogrožena." Poleg tega enega ministra sploh nima, dva pa ob njegovem soglasju ne delata s polnim delovnim časom.

Pred obljubo o izpolnitvi zahtev LDS pa je pokazal zobe. Bil je nesramen in žaljiv, kolikor je lahko bil. Na zahtevo po objavi magnetograma pogovora, ki ga je imel z generalno državno tožilko, odstopljeno tožilko Hrastarjevo in pravosodnim ministrom, je odgovoril, da ga bo objavil, če se bodo sodelujoči s tem strinjali. Rekli bi lahko, da je odločitev spet preložil na druge. Morda. A ne spreglejmo, da je odločitev o tem, ali bo LDS ostala v vladi, prepustil - generalni državni tožilki. Še več, Barbari Brezigar je de facto prepustil odločitev o obstoju vlade. Kakšno zaupanje! Ta je odločitev elegantno delegirala po hierarhični lestvici navzdol, obenem pa izjavila, da bi se sama z objavo strinjala. Pahor je rešil funkcionarsko življenje njej, ona ga je Pahorju - razen če se ne pokaže, da vendarle obstajajo zadržki do objave magnetograma.

Vprašljivo je namreč, ali je mogoče javnost seznaniti z dokumentom, ki vsebuje tudi pogovor o predkazenskih postopkih, ki so v teku. Zares vprašljivo je nekaj drugega: da se v premierjevem kabinetu z generalno državno tožilko pogovarjajo o predkazenskih postopkih in da so pri tem izrečene tudi navedbe, ki bi lahko ogrozile interes preiskave. To je nedopustno. Škandalozno in alarmantno. Kaj ni nihče od prisotnih znal tega ustaviti? Kakšen pogled na zakonitost pa ima ta naš premier?

Slabi znaki se kažejo že nekaj časa. Z bivšim ministrom za okolje, čigar sumljivi posli z zemljišči so začeli zanimati kriminaliste, je sklenil "gentlemanski dogovor". Ob bivšem ministru za kmetijstvo, ki je tudi postal predmet kazenske preiskave, je stal do konca - in še čez. Menda ga bo zdaj vzel za svojega svetovalca za kmetijstvo. Zdaj ščiti sporni zakon o skladu kmetijskih zemljišč, na katerega je po prijetju poslanca Prijatelja padel močan sum, da je bil sprejet na korupcijski način, s kupčevanjem poslanskih glasov.

V zvezi s preiskavo proti Prijatelju je tudi Pahorjeva izjava, ki bi morala sprožiti alarmne zvonce, a jih ni. V policijske prisluhe, povezane s tisto preiskavo, sta se namreč ujela tudi (vsaj) dva ministra: bivši kmetijski Pogačnik in obrambna ministrica. Odgovor: udariti je treba po policiji. Zaustaviti je treba "dematefikacijo" notranjega ministrstva in policije. Pod prejšnjo vlado se kaj takega ne bi zgodilo. Grozljivo je, da premier in njegovi ministri ne vedo, koga policija preiskuje! Tako ne gre več naprej! Pahor bo naredil red - in sicer v skladu s "svojim pogledom na to, kaj je prav in kaj narobe". Ta njegov pogled bo krojil nove zakone.

V zvezi s policijskimi prisluhi, ki so prizadeli tudi ministre, je namreč dejal: "Nihče od nas, ko opravlja telefonski pogovor, namreč ne sme imeti slabega občutka, da mu morda nekdo prisluškuje." Zato so na vladi promptno sprejeli sklep, da s posebno delovno skupino, ki jo bo vodil sam Pahor, pripravijo tri zakone, "ki bodo poskušali odpravljati nepotreben strah ali dvom glede prisluškovanja."

Vidimo, da Pahor zna biti odločen, če mu je treba. Zakaj mu je treba biti odločen v tem primeru? Odkar mu je padla popularnost, se na javnost ne ozira več. Kaže ji aroganten obraz. Ga ne briga, ni mu mar, ga ne zanima... Z javnostjo je lahko, ker njene sodbe ne prinašajo pravnih, kazenskih sankcij. S policijo je težje. Ministri in njihov premier se je bojijo. To ni prav, da bi izbranci živeli v nepotrebnem strahu. Policija bi se morala bati njih.

Seveda bi lahko porekli, naj ti naši izvoljenci delajo tako, da se jim ne bo treba bati policije. Morda bi lahko pričakovali od njih, da delujejo zakonito. Potem bi jim bilo lahko bolj ali manj vseeno, če jim "morda nekdo prisluškuje". Ampak naš premier ni izrabil nobene od priložnosti, ki jih je imel, da bi zagotovil, da morajo vladni uslužbenci delati strogo po zakonih. Oglasil se je, ko so se zapletli v preiskovalne prisluhe. Zagotovil bo, da se to ne bo več dogajalo.

Političnim funkcionarjem ne odrekam pravice do diskrecije. Menim pa, da ta pravica ni višja od zakonov. Če varovanje zakonitosti terja poseg v to pravico, natančneje, privilegij (naj je politični funkcionar predmet preiskave ali kolateralna žrtev), takega poseganja ne bi smeli ne oteževati ne preprečevati. Če policija prisluškuje, mora imeti za to odredbo, izdano skladno z veljavnimi zakoni. Ampak Pahor ne govori o zakonitosti delovanja policije. Ne govori niti o varovanju zakonitosti. Govori o slabih občutkih, ki jih vrhuški zbuja varovanje zakonitosti. Javno je napovedal, da bo omejil varovanje zakonitosti in najvišjo politično kasto zaščitil pred roko pravice. S tem pa tudi vse tiste, ki s to kasto sklepajo nečedne kupčije.