Vsekakor ne gre za neko strahotno zadevo, da bi morali sedaj raziskovati, kdo je to nalepil-je nonšalantno izjavil dr. France Cukjati, ko so ga nekoč, še kot predsednika državnega zbora, vprašali, kako bo ukrepal ob napisu na vratih poslanske skupine SNS, ki se je glasil: "Vsi izbrisani vabljeni na ples, igral vam bo Jelinčič na puškomitraljez!" A časi so se, kot kaže, spremenili in Cukjatijevi poslanski kolegi zdaj za zelo podoben stavek ogorčeno zahtevajo ne samo raziskavo, temveč kar kazenski pregon, ples s puškomitraljezom pa se jim nenadoma zdi še kako strahotna zadeva, ki ogroža celo varnost ljudi. A namesto izbrisanih, ki so za njih, kot vemo, agresorji in si zato tovrstne grožnje verjetno zaslužijo, se je tokrat v vlogi povabljenca na ples znašel pač Janez Janša. Za nameček pa mu s puškomitraljezom ne grozi "dobro znani" desničarski nestrpnež, kakršne SDS brez težav najde tudi v svojih vrstah, ampak povsem neznani tovariš Šarac, ki je morda lahko, kdo ve, stari znanec kriminalistov, ljubitelj orožja ali celo nekdanji kaznjenec.

Sam se seveda strinjam s tem, da policija nemudoma poišče in pred sodnika pripelje pustne šeme, ki so pred časom v Ilirski Bistrici delile letake z omenjeno "parlamentarno" vsebino, ter da javnosti razkrije identiteto tega zloglasnega tovariša Šarca, ki se oborožen potepa po ljubljanskem Rožniku. Vseeno pa ne razumem, zakaj so se politiki tako odločno odzvali prav na to neumno provokacijo. Konec koncev poleg dotičnega Šarca obstaja še cela vrsta neznanih, a enako zblaznelih šarcev, ki na povsem enak način ogrožajo varnost tukajšnjih prebivalcev, le da namesto iz naftalina potegnjenih letakov za svoja sovražna vabila na takšne in drugačne "plesne prireditve" uporabljajo nekoliko sodobnejšo tehnologijo.

Hujskaško sporočilo, ki je tako zelo razburilo Janšo, pa tudi Branka Grimsa in Zvonka Černača, ki sta omenjena v maloumno in nerazumljivo sestavljenem nadaljevanju teksta, ni namreč v osnovi nič drugega kot le malenkost bolj otipljiv dokaz za to, kako lahko sovražni govor, ki ga naši poslanci že dalj časa uživaško širijo po parlamentu, udari tudi nazaj. Je torej neposreden dokaz, da lahko včasih namesto izbrisanih, muslimanov, Romov, homoseksualcev, žensk in drugih ljubih tarč naše parlamentarne demokracije nestrpnost zadane tudi njih same. A če so to sprevideli šele zdaj, imamo občani poleg oboroženih šarcev še več dodatnih razlogov za skrb. Tako pozno spoznanje o morebitnih posledicah lastnega sovražnega govora namreč namiguje na neke vrste shizofreno naravo naših politikov, ki so po eni strani sveto prepričani, da se ves svet vrti okrog njih in njihovih razprtij, po drugi pa verjamejo v to, da vse njihove plehke, nizkotne in celo sovražne besede, ki jih vsakodnevno izrekajo s svojih z imuniteto zaščitenih poslanskih mest, nimajo prav nobenega vpliva na družbo.

Seveda pa obstaja tudi možnost, po kateri oni še kako dobro vedo, da je sovražni duh že zdavnaj ušel iz parlamentarne stekleničke, a so morebiti še nedavno živeli v prepričanju, da je nevarni ubežnik pod dovolj skrbnim nadzorom, ujet v "nenevarnem" virtualnem svetu, od koder ga je možno po potrebi in nadvse kontrolirano spuščati v druge medije ter tako izkoriščati za lastne politične potrebe. Zdaj pa so naenkrat zgroženo ugotovili, da ta duhec prosto leta naokrog po Sloveniji in da je svobodno odfrčal celo do Ilirske Bistrice, kjer je dobesedno obsedel polpismene maškare.

Naši dragi politiki se zdaj verjetno bojijo, da ga ti bržčas ne bodo znali obvladati tako suvereno kot oni, ki seveda dobro vedo, kdaj je čas za širjenje nestrpnost in kdaj za igranje dobrotnikov in pravičnikov. Z neobvladanimi maškarami bi se lahko vse skupaj tragično končalo, morda celo z nasiljem, so zato prepričani. In tu imajo nedvomno prav. A če bi ti ljudje, ki že leta skrbno negujejo kulturo nizkih udarcev, medsebojnega zmerjanja in poniževanja ter neinteligentnih ideoloških obračunavanj, o teh stvareh mislili vnaprej, jim sedaj ne bi bilo treba klicati na pomoč represivnih in sodnih organov, da jih zaščitijo pred svojimi posnemovalci.

Pri vsem skupaj je za nas tako dobrodošlo le spoznanje, da politika, ki se nikdar ni ozirala na resna opozorila o neznanski škodljivosti njenega verbalnega sovraštva in ni poslušala artikuliranih in razumljivo zapisanih misli tukajšnjih novinarjev, sociologov in filozofov, zdaj skače v zrak zaradi nekih letečih skrpucal. Zato predlagam, da dodobra izkoristimo njihovo topogledno odzivnost in natisnemo na podobne letake še več "žlahtnih" besed, ki smo jih v preteklosti slišali v našem parlamentu.

Sam predlagam tiskanje diagnoze zgoraj omenjenega doktorja medicine "homoseksualnost je bolezen", sorodne, sicer manj strokovno podkovane, a zato toliko bolj plemenite ugotovitve, da je "homoseksualnost enako pedofilija!", ter največkrat ponovljene fraze v zgodovini našega parlamenta, da so "izbrisani agresorji na Slovenijo". Za nameček pa bi lahko na letake, ki bi jih nato delili po slovenskih mestih, natisnili še naslednjo parlamentarno cvetko: "Vsi izbrisani vabljeni na ples, igral vam bo Jelinčič na puškomitraljez!"

Morda pa bi se jim v državnem zboru potem vse skupaj le zazdelo dovolj strahotno, da bi naposled raziskali, kdo je bil tisti, ki je letak s takšno vsebino pred leti nalepil na ena izmed vrat v slovenskem parlamentu, in tudi zoper to osebo zahtevali kazenski pregon.