Podobno kampanjo so začeli tudi v srcu rimskokatoliškega cesarstva, Italiji, kjer so napisi na mestnih avtobusih sporočali: "Slaba novica je, da Boga ni, dobra pa, da lahko shajate tudi brez njega".
Bral sem novice o duhovitih evropskih ateistih in razmišljal, kako bi bilo s podobno kampanjo pri nas, ko me je zdramila vest, da je tudi Ženska mreža Hrvaške plačala enomesečno ateistično kampanjo, toda s feminističnim potonom: mesec dni naj bi tramvaji zagrebškega mestnega prevoznika po ulicah razširjali sporočilo "Brez Boga, brez gospodarja". Povsem po pričakovanju so napise že po prvem dnevu odstranili, vodstvo Zagrebških električnih tramvajev pa je na kratko pojasnilo, da sporočilo "ni v skladu z marketinško politiko podjetja".
Dogodek seveda ni nikogar ni presenetil, niti ni pritegnil posebne medijske pozornosti. Edino, kar bi lahko presenetilo, je dejstvo, da je ženskim aktivistkam sploh uspelo naročiti in plačati tako sporočilo, ne da bi pristale pred inkvizicijskim sodiščem in bi jih javno sežgali na Trgu bana Jelačića.
Sicer pa so Cerkev in razna katoliška združenja zagnali vik in krik ter izvajali pritisk že zaradi precej bolj naivnih reklamnih sporočil. Svojčas je na primer nekaj takih združenj upravi ZET izročilo peticijo, s katero so od mestnega prevoznika zahtevali odstranitev odvratne reklame za kondome durex, meščane Zagreba pa pozvalo, naj se v znamenje protesta ne vozijo s temi tramvaji. Veliki kondom na karoseriji tramvaja sicer ni nosil Nietzschejevega sporočila "Bog je mrtev", zato pa je - v skladu s teološko tezo o kontracepciji in kondomih kot genocidu nad nerojenimi Hrvati - sporočal "Hrvat je mrtev".
Bral sem tako v kafiču na zagrebškem Zrinjevcu o teh militantnih katoliških mudžahedinih, ko me je iz razmišljanja zdramilo škripanje tramvaja z reklamo za nekakšno avstrijsko, nemško ali katerokoli že banko s sloganom - "Ni problemov". Češ, ni več podnajemništva, ni starih avtomobilov, prav tako ne dolgotrajnih postopkov za pridobitev stanovanjskih, namenskih in gotovinskih kreditov. Ni depozitov, ni porokov, ni visokih obresti, ni problemov - je sporočal vedri obraz manekenke z bleščečim nasmeškom, ene izmed tistih, kakršne na okencih zaposlujejo te bavarske in štajerske banke.
In vendar iz nekega razloga nikoli nihče ni zahteval odstranitev takšnih reklam s tramvaja. Iz nekega razloga, čeprav vsi vedo, da problemi so - vse življenje živijo v enem takšnem -, so katoliški nesrečniki pripravljeni brez pomislekov verjeti finančnim ateistom, da ni zapletenega postopka za pridobivanje kredita, da ni več trpljenja v dragem podnajemu, da torej ni problemov. "Verjetno problemov ni. Zdaj prenehajte skrbeti in uživajte v življenju," sporočajo marketinški strokovnjaki bank in zavarovalnic z mestnih avtobusov, pa se živ krst ne upre.
Tak negacijski marketing nas bombardira z mestnih tramvajev na vsakem koraku: "Ni meja." "Ni stresa." "Ni zime." "Ni pršic." "Ni prahu." "Ni odvečnih kilogramov." "Ni škodljivih snovi." "Ni glavobola." "Ni gub na obrazu." "Ni neprijetnih vonjav." "Ni aditivov." "Ni celulita." "Ni dodatnih stroškov." "Ni kofeina." "Ni prhljaja." "Ni sladkorja." "Ni maščob." "Ni izpadanja las." "Ni zobnega kamna." "Ni zamašenih cevi." "Ni težav z odvajanjem vode." "Ni sala." "Ni umetnih barvil." "Ni suhe kože." "Ni trdovratnih madežev." Ni ničesar.
V čem je torej kleč? Zakaj ljudje tako zlahka verjamejo, ko jim korporacijski ateisti sporočajo "Verjetno trdovratnih madežev ni, zdaj prenehajte skrbeti in uživajte v življenju", čeprav dobro vedo, da ni življenja brez trdovratnih madežev in da samo v neumnih reklamah trdovratni madeži ne obstajajo? Kupili so devetnajst različnih pralnih praškov, za katere so jim znanstveno, z nerazumljivimi kemijskimi formulami, računalniškimi animacijami in grafikoni dokazovali, da bodo z njihovih srajc odstranili trdovratne madeže, vsakič so se prepričali, da je madež še vedno tu, in so spet verjeli reklami, ki jih je prepričala, da so doslej uporabljali navaden pralni prašek, da pa s Super-Spring-Strong-Smart-Oxi-Pearlom z vonjem metuljeve pazduhe na cvetu trobentice v brezovem gaju ni več trdovratnih madežev.
Razmišljal sem tako o ateističnem marketingu, ko me je po reklamnem bloku zdramil prenos maše iz zagrebške katedrale. In dojel sem, da je stvar pravzaprav obratna: Bog, kakršnega nam predstavljajo marketinški cerkveni strokovnjaki, je pravzaprav junak iz reklam. Rekli so vam, da Boga ni, zdaj pa hočejo dokaz? Tamle je na tramvaju, to je tisti nasmejani bančni uslužbenec, ki bi bil rad vaš najboljši prijatelj, mojster, ki se nenadoma pojavi v kopalnici z zveličavno rešitvijo proti nabiranju apnenca v vašem pralnem stroju. Bog ni tisti bradač na oboku Sikstinske kapele, on je pravzaprav Mr. Propper, Mr. Muscolo ali kakorkoli že se imenujejo superjunaki iz reklam, ki z eno potezo rešijo vse vaše probleme. Treba je samo verjeti.
Kampanja ateističnih združenj, ki sporoča, da "verjetno Boga ni", pravzaprav sporoča - "Ni čudežnih pralnih praškov, ni krem, ki odstranijo gube v treh dneh, ni banke, ki daje kredite v 24 urah, ni pomoči, ni rešitve. Zdaj prenehajte skrbeti in uživajte v življenju."
Kdo sploh želi živeti v takem svetu? Kako živeti s celulitom, pršicami, prhljajem in trdovratnimi madeži, pa brez Boga? Kdo še želi uživati v takem življenju, ko pa nam zavarovalniška družba Cerkev d.d. ponuja tisto posmrtno, v katerem bomo vsi kot Andy McDowell, večno mladi, lepi, nasmejani in brez gub na obrazu. Sicer pa imata tako nebeški raj kot krema za obraz isti slogan: "Ker se cenite."
