Ravnotežje

Kolumne - četrtek, 15.01.2009 Tekst: Ervin Hladnik Milharčič

Dolžan sem opravičilo. V prejšnji kolumni sem zapisal, da so pripadniki Hamasa v zadnjih osmih letih v raketnih napadih ubili dvajset Izraelcev. Številka se mi je že prejšnji teden zdela sumljiva, preveril pa sem jo šele v teh dneh. Štirinajst je prava številka. Od začetka leta 2005 do prvega letalskega napada 27. decembra 2008 so palestinske rakete iz Gaze ubile štirinajst Izraelcev. Hamasu se zaradi obrekovanja opravičujem.

V zadnjih sedemnajstih dneh je bilo v Gazi ubitih več kot devetsto Palestincev. V glavnem z raketami in bombami. Nekakšno ravnotežje to je. Med okupacijo Slovenije je italijanska vojska vpeljala razmerje ena proti deset. Za vsakega ubitega italijanskega vojaka deset slovenskih talcev. Podobno razmerje je po letu 1943 upoštevala tudi nemška okupacijska vojska. Ena proti deset se je zdelo praktično razmerje za represalije.

Če bi Izraelci za palestinska okupirana ozemlja uporabili isto razmerje, bi v Gazi lahko pobili sto štirideset Palestincev in pogledali, ali je to dovolj zastraševalna taktika. Napad na Gazo bi trajal dva dni. V sedemnajstem dnevu vojne 12. januarja je bilo razmerje 1:65. Ta dan je imela Slovenija na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice priložnost, da glasuje za resolucijo, ki je obsodila Izrael.

Za vsakega ubitega Izraelca pred napadom na Gazo je bilo ubitih 65 Palestincev. Tudi tem številkam bi lahko rekli, da predstavljajo nekakšno ravnotežje.

V detajlih razmerje postane še bolj zanimivo. 12. januarja je Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih dejavnosti na okupiranih ozemljih (OCHA) objavil, da je bilo do 17. ure tega dne ubitih 910 Palestincev, od tega je bilo 75 žensk in 292 otrok. Temu se ne gre čuditi. 56 odstotkov prebivalcev Gaze so otroci pod 18. letom starosti. Izraelsko zunanje ministrstvo je v istem času uradno napovedalo, da so bili od 27. decembra z raketami ubiti štirje Izraelci. V času trajanja operacije je razmerje 1:227,5. Za vsakega ubitega Izraelca 227,5 Palestinca. Spodobno ravnotežje. Strokovni izraz za ta pojav je najbrž progresivno ravnotežje.

Ameriška vojska je v Iraku v primerjavi s temi številkami delovala skoraj kot nevladna humanitarna organizacija. Okupacija Iraka je bila maščevalna operacija za napad Osame Bin Ladna na Svetovni trgovinski center v New Yorku. V ruševinah dvojčkov je bilo ubitih 2749 Američanov. Da so se čustva pomirila, je bilo do letošnjega 13. januarja ubitih 89.594 Iračanov. 1:32,5. Trend je zanimiv.

Kako pa ustreza siceršnjemu razmerju med žrtvami? Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih dejavnosti vodi pedantno statistiko vseh žrtev. Julija leta 2007 so izdali poročilo o žrtvah med Izraelci in Palestinci od leta 2000. Skupaj je bilo v tem obdobju ubitih 5848 ljudi. V tem času je potekal palestinski upor na okupiranih ozemljih. Mednarodna skupnost je vztrajno pozivala Palestince, naj prenehajo z nasiljem in pristanejo na izraelske pogoje za mir. Pritisk, naj prenehajo z nasiljem, je bil usmerjen zgolj na Palestince, ki so bili izenačeni s terorizmom. Izraelci so se branili. Kar je dvakrat zanimivo. Palestinci so odgovorili s tem, da so leta 2006 na volitvah glasovali za Hamas. Rezultat je vzbudil veliko presenečenja v ZDA in Evropi. EU je takoj za ZDA izolirala Hamas in zahtevala, da se odpove svoji nasilni taktiki upora proti okupaciji.

Od vseh ubitih je bilo 4228 Palestincev, 1024 Izraelcev in 63 tujih državljanov. Za vsakega ubitega Izraelca 4,1 ubitega Palestinca. Ena proti štiri. Še med drugo svetovno vojno bi to veljalo za zmerno politiko represije. Lep primer človeškega ravnotežja.

Da bralcev ne bi moril z mračnjaškimi detajli, sem izpustil razmerje med ranjenimi, porušenimi hišami, bombardiranimi šolami, zaplenjeno zemljo, prepovedjo gibanja, obiska zdravstvenih ustanov, šolanja in dela ter drugimi sestavinami vsakdanjega življenja, ki tvorijo palestinsko eksistenco na okupiranih ozemljih. V Izraelskih zaporih je 11.000 Palestincev, v palestinskem ujetništvu je en Izraelec.

To so splošno znane stvari in jih ne gre ponavljati, ker vzbudijo samo slabo voljo in ogorčenje. Navajati realne številke velja v najboljšem primeru za nevljudno, običajno pa za nepotrebno motenje mirnega toka politične logike.

Pa vendar je vprašanje ravnotežja ključno za razumevanje sodobnih političnih tokov. Zunanje ministrstvo Slovenije je 12. januarja izdalo sporočilo o svojem glasovanju na izrednem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice, v katerem "obžaluje, da Svetu ni uspelo soglasno sprejeti resolucije o razmerah v Gazi". Slovenija ni glasovala za resolucijo, ki je obsodila izraelsko kršenje človekovih pravic. Razlaga, zakaj se je Slovenija vzdržala, je neposredno povezana z mehaniko ravnotežja. Zunanje ministrstvo z obžalovanjem ugotavlja, da bi z veseljem glasovali za resolucijo, če bi "sklicatelji zasedanje ustrezno in uravnoteženo naslovili".

Ah, ravnotežje. Ministrstvo tudi razloži, v čem je problem. Nekoliko kontradiktorno, ampak nekaj je. "Kljub nesorazmernemu odzivu Izraela, ki ga ni mogoče upravičiti, resolucija ne omenja Hamasove prekinitve premirja in raketiranja Izraela. Slovenija je sicer lahko soglašala z večino elementov, ki jih vključuje sprejeta resolucija, predvsem s pozivom k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic."

Vsaj klasike izogibanja formuliranja stališč so si slovenski diplomati prebrali. To, da je Hamas prekinil premirje, ne drži. Premirje je poteklo. Med premirjem pa je Izrael ob razumevanju mednarodne skupnosti tako izoliral Gazo in življenje prebivalcev naredil tako neznosno, da je že pred potekom nastala situacija vojnega stanja. Izrael je uporabil vso moč svoje države, da premirja ne bi obnovili. Invazijo Gaze so začeli načrtovati takoj, ko je bilo premirje sklenjeno.

O potrebi po ravnotežju v resoluciji bi bilo smiselno govoriti, če bi bilo razmerje med žrtvami 14 proti 14. Tudi pri 14 proti 140 bi se še dalo razpravljati. Pri razmerju 14 proti 910 je akademsko pomišljanje o uravnoteženem odzivu licemerje. Kje je meja? 1000? 2000? 10.000? Slovenija se je pridružila tistim državam, ki so pripravljene obsoditi agresijo samo pod pogojem, če obsodba vključuje razlago, da so Palestinci krivi za nasilje. Ali v najboljšem primeru, da sta "obe strani" enako krivi.

Sklicevanje na to, da se je Slovenija vzdržala, ker si prizadeva "za skupno stališče EU", je norčevanje. V Svetu za človekove pravice EU ni kolektivna članica. Vsaka država glasuje po svoji vesti. Če jo ima.

P. S.: Spoštovani gospod Janez Janša, če sem vas s svojim zapisom kakorkoli užalil ali kako drugače prizadel, se vam vnaprej iskreno opravičujem.

Dodaj v:

Prijavite napako v članku »

Komentarji

Iskalka svetlobe četrtek, 15.01.2009 ob 00:44

Krasen članek. Zareže v meso slovenskega sprenevedanja. To, da Slovenija ni glasovala za resolucijo, je zame največji poraz nove vlade. To je konkretni dokaz o nesposobnosti in pomanjkanju uvida ljudi na vodilnih položajih. Za to žal ni zdravila. MInister za zunanje zadeve je na žalost padel na celi črti. Premier Pahor, ki je o stvari moral biti obveščen, pa očitno ne sprevidi, da so ti navidez tako oddaljeni dogodki za Slovenijo zelo pomembni. Z odzivom ali neodzivom gradimo slovensko identiteto. To je dediščina za prihodnje generacije! Ali nam izraelska grozodejstva kaj pomenijo? V imenu koga govori minister Žbogar? Kako naj slepci vodijo državo? Slovenija potrebuje jasna nedvoumna stališča, ko gre za vprašanja človekovih pravic (tako zelo smo izpraznili ta termin, da bi raje rekla, da gre za vprašanja človeškega dostojanstva). Če nič drugega, mora to biti naš prispevek svetu. K miru v svetu. Dokler ne premoremo niti toliko poguma, si resnično ne zaslužimo spoštovanja drugih držav. Spoštovanje si je treba zaslužiti! Ne s sebično skrbjo zgolj za lastni žep, ampak s pravilnimi odzivi na pomembna vprašanja časa. Naši politiki še niso dojeli, da je skupna politika EU nemajhna zabloda in da se ne moremo več skrivati pod plaščem velike matere. Enkrat je treba odrasti!
1. notranji sovražnik četrtek, 15.01.2009 ob 08:33
  
  Citat:
  Krasen članek. Zareže v meso slovenskega sprenevedanja. Z odzivom ali neodzivom gradimo slovensko identiteto. To je dediščina za prihodnje generacije! Ali nam ... grozodejstva kaj pomenijo? Kako naj slepci vodijo državo? Slovenija potrebuje jasna nedvoumna stališča, ko gre za vprašanja človekovih pravic (tako zelo smo izpraznili ta termin, da bi raje rekla, da gre za vprašanja človeškega dostojanstva). Če nič drugega, mora to biti naš prispevek svetu. K miru v svetu. Dokler ne premoremo niti toliko poguma, si resnično ne zaslužimo spoštovanja drugih držav. Spoštovanje si je treba zaslužiti! Ne s sebično skrbjo zgolj za lastni žep, ampak s pravilnimi odzivi na pomembna vprašanja časa. Enkrat je treba odrasti!
  
  Globoko se strinjam z avtorico, da je vsako govorjenje o nasilju drugih v državi, ki doslej ni bila sposobna 'zreflektirati' lastnega genocida, to je povojnih pobojev, navadno svetohlinsko sprenevedanje. Zakaj cenjeni avtor ni nikoli izračunal, koliko kontrarevolucionarjev so pobili komunistični revolucionarji na vsakega ubitega komunista v državljanski vojni zoper lastno ljudstvo, ki so jo sprožili v času vsenarodne ogroženosti in bi zahtevala enotnost naroda? Toda komunistom se je šlo za oblast, osvoboditev so vedeli, da bo stranski produkt, itak odvisen od mednarodne konstelacije... Morala je nedeljiva in ne more biti ena za 'naše' in ena za 'vaše'.
stresvl četrtek, 15.01.2009 ob 01:23

VOJNA NI VEČ SREDSTVO REŠEVANJA PROBLEMOV, PUŠČAVO NENAZADNJE LAHKO TUDI KUPIŠ, SOSED, KI GA SPOŠTUJEŠ TI BO KAKŠEN KOS Z VESELJEM PRODAL ALI PA VSAJ DAL V NAJEM

Ervin Hladnik Milharčič: »Sklicevanje na to, da se je Slovenija vzdržala, ker si prizadeva "za skupno stališče EU", je norčevanje«.

Hvala za zanimiv, poučen komentar. Takšnih nabirkov preglednih informacij bi moralo biti več in ravno v tem vidim razvoj medijev. Mediji namreč tudi izobražujejo in ravno v tem je dodana vrednost,ki članku da težo.

Sodobna država Izrael (hebrejsko Yisra'el) temelji na odločitvi Organizacije združenih narodov iz leta 1947 o delitvi Palestine na dve državi: judovsko in arabsko. V judovsko se je preselilo veliko ljudi, pa jim je bilo kot vem ozemlje premajhno pa so se malce širili. Ne razumem zakaj se odločitve OZN krši oz. zakaj se je ne spoštuje?

Danes več kot polovica Palestincev živi izven izvorne regije predvsem zaradi neprestanih konfliktov, država ni mednarodno priznana, vlada pa je bila velikokrat postavljana od zunaj (finance, pritiski, pogojevanja) in tako ni udejanjala dejanskih aspiracij prebivalstva. Žalostno dejstvo je da vse več Palestincev zapušča območje t.im. Palestine. Neverjetno žalostna so dejanja t.im. živih bomb, dejanja, ki so naredila veliko škode podobi Palestincev in so tudi zame povsem necivilizacijska dejanja. Morda bi bilo treba omeniti tudi na vztrajanju nekaterih, da se Palestinski Hamas v zadevni resoluciji označi za TERORISTIČNO organizacijo - torej za nekakšna bitja, ki so nevredna sodobnih pravnih mednarodno zagotovljenih(anih) minimalnih pravic.

Varnostni svet Združenih narodov je 08. 01. 2009 potrdil resolucijo, ki poziva k takojšnji prekinitvi ognja in nato v popoln umik izraelskih sil z območja Gaze. Izrael se odločil nadaljevati vojaško ofenzivo na območje Gaze.
Protesti potekajo v Katarju, Iraku, Jordaniji, Bahrajnu, Egiptu, Libiji, indijskem delu Kašmirja… Neznosna situacija omogoča vžig širših konfliktov.

Prekoračeni silobran je zločin in to je zapisano tako v rimskem pravu, kot v vseh zakonikih sodobnih držav.

Menim, da prijaznost iz obeh strani ne bi bila odveč. Izrael bi lahko bil vzor urejene, uspešne države tudi za svoje sosede, tudi sosedje bi lahko obogatili kulturno... podobo Izra-ela bojevnikov za in proti Elu (bogu). Sožitje teh dveh opcij življenja bi bilo zgled sožitju svetovnega pomena. Zato bi bilo prav, da gre na območje tudi papa s papa mobilom in k enim in drugim. Če seveda še hoče biti vsaj na videz Pontifex Maximus.

Kaj o porušeni Gazi pravi naša komisija za PRAVIČNOST in MIR, kaj pravi škofovski Ordinariat, nadškof..?

več:
http://stres.a.gape.org/atlant.htm

lep dan

Vladislav Stres
james četrtek, 15.01.2009 ob 07:35

ma ni tako preprosto. Ko je v OZN Izrael bil razglašen 1948 (politika Evrope, ki je genocidno pobila 7 milijonov židov in je za dokončanje judovskega vprašanja ustanovila Izrael in jih vrgla tja, kjer so verjeli,d a jih bodo muslimani zanje pobili, tiste v vzhdoni evropi pa je Stalin itak pobijal podobno, kot Hitler) so sosedje takoj pričeli vojno proti neoboroženemu in komaj ustanovljenemu tujku. In zaradi zagriženosti in odlične organiziranosti judov iz konc lagerjev (to ne pozabiti) so prvo vojno dobili. Niso je pričeli, niti so sami ustanovili državo Izrael. Sledile so še zgodbe s spopadi v katerih je dobro organizirana izraelska vojska uspela z zmagami v posameznih bitkah proti združeni vojski držav sosed Izraela, Izrael obdržati do sedaj. meje pa so se po vsaki vojni spreminjale (izrael je zasedel Sinaj, ga za kratek čas izgubil in bil pri ponovnem osvajanju izgubljenega zaustavljen s strani USA - če ne, bi v drugi največji tankovski bitki v zgodovini vojska popolnoma uničil egipstovsko vojsko).
Zakaj ta dejstva. Ja, preprosto naj avtor prispevka ali katerikoli od komentatorjev pove, kaj naj naredi država Izrael, ko pa mu je ves arabski svet obljubil genocid. od leta 1948 do danes je usoda Izraela v opčeh muslimanskega sveta: poklati in pobiti vse jude na celem svetu brez izjeme. Uradna in z mediji podprta politika. ne samo hamasa in hezbolaha ter Irana. če se najde ena sama pametna beseda, kako zaustaviti noro nataliteteo palestincev v najbolj naseljeni državi na svetu, kjer ne funkcionira nobena državna institucija, kejr EU plačuje otroške dodatke za vsakega rojenega otroka (in s tem zagotavlja, da bo enega dneva le prišlo do biološkega genocida nad judi) in s tem plaestinske ženkse še bolj rine v stroje za rojevanje, ki bodo zagotovile otroke s kalašnikovimi in raketami, ki jih dobavlja Iran (ja, od nekod pa vendarle pridejo). Otroci, ki prav vsi sodelujejo v napadih na Izrael so ujeli in na najbolj kruti način, ki si ga sploh lahko predstavljamo, obredno pred leti pobili vrstnike jude, ker so jih starši naučil, da je klati juda manj, kot ubiti komarja.
Eno samo pametno misel za rešitev problema naj ponudi kdorkoli ve, kaj naj Izrael naredi, da tisti hip, ko zatisne za trenutek oči, ves muslimanski svet ne bo skočil in pobil vsakega juda do zadnjega. Ker to je uradna politika tako hitro rastoče palestinske populacije (Izrael je do neke mere to kompenziral s priseljevanjem, vendar počasi to več ne gre, ker je zmanjkalo judov, rodnost pa je neprimerno manjša od palestinske, ki v svoji državi enostavno nimajo dovolj prostora več). Eno samo zdravorazumsko rešitev bi rad vse, ki tukaj preštevajo slišal. In kako omogočiti sobivanje, ko pa Evroap podpira Hames? kako naj ti dve državi sobivata in kaj bi naredili, ko bi pokojni heider, kot bradati musliman izjavil, poklati vse slovence do najmanjšega kjerkoli po svetu. A bi organizirali vojsko in to preprečili ali bi čakali, da nas sosed pobije do zadnjega. Judje s svojimi zgodovinskimi izkušnjami iz Evrope vse do druge vojne so se odločili, da genocida več ne dovolijo. Čeprav imajo vse proti sebi, zakaj že? ja, zato ker so judje. In to sem tudi sam.
1. sanbenedetto četrtek, 15.01.2009 ob 10:07
  
  Citat:
  Ja, preprosto naj avtor prispevka ali katerikoli od komentatorjev pove, kaj naj naredi država Izrael, ko pa mu je ves arabski svet obljubil genocid.
  
  Za zacetek lahko neha dajati povod za taksne obljube.
2. lakotnik1 četrtek, 15.01.2009 ob 10:36
  
  hmmm... in zgoraj povedano jim daje pravico, da sami izvajajo genocid.
3. notranji sovražnik četrtek, 15.01.2009 ob 11:57
  
  James, ne pričakuj kake posebne uvidevnosti od Kranjcev. V zvezi z Judi so si tako rdeči kot črni bolj ali manj enotni. Črni mislijo, da so Judi krivi, ker so ubili Jezusa in ker ga ne priznavajo kot edinega božjega sina, rdeči pa tudi ne marajo Judov. Morda zato, ker je bil Jezus Jud. Morda pa tudi zato, ker so bili poleg Nemcev tisti narod, kjer je bilo največ pogromov nad Judi, prav Rusi. In mržnja do Judov je ostala tudi v Sovjetiji. Naši komunisti pa so se učili vsega tam. Zgodovina je očitno res ponavljajoča se hoja v krogu. Kvečjemu morda v elipsi. Pa srečno. Na koncu predora je luč...
tiq četrtek, 15.01.2009 ob 08:15

S stevilkami je pri takih stvareh hudic, na spletni strani OCHA (vir ki ga uporablja Ervin) danes pise:
"Children, who make up 56 percent of the Gaza population, continue to bear the brunt of the violence and account for a significant proportion of the dead and severely maimed. As of 14 January, 1,013 Palestinians have been killed, of whom 322 are children and 76 are women. The number of injured stands at 4,560, of whom 1,600 are children and 678 are women (source: Palestinian Ministry of Health)."

Problematicna je zadnja vrstica - gre za podatek palestinskih oblasti - Ervin mu verjame, jaz pa ne. V interesu Palestincev je, da stevilko cim bolj napihnejo - to je del politike in medijske vojne, ki jo (po Ervinovem prispevku sodec) dobivajo Palestinci.
1. tiq četrtek, 15.01.2009 ob 08:25
  
  Sorry Ervin, kot kaze je stevilka 900 prava, sem preveril se na zidovskih straneh (jerusalem post):
  http://www.jpost.com/servlet/Satellite?cid=1231950849614&pagename=JPost%2FJPArticle%2FShowFull
  Ampak Izraelci trdijo, da je od 900 zrtev civilistov 250.
vsisoisti četrtek, 15.01.2009 ob 08:21

Zgodovina Bližne-vzhodnega zapleta od ustanovite Izraela naprej je je žalostna mešanica sprenevedanja, hinavščine, laži, fige v žepu in seveda žalosti, nesmiselnih smrti, surovosti in genocida. Vprašanje, ki se mi poraja je koliko se je vse to v povprečju splačalo? Koliko je svet danes pravičnejši, kot je bil pred 60-imi leti? Ali danes v povprečju trpi manjši ali večji odstotek ljudi kot je takrat?
Bojim se, da je globalni izplen, zlasti na tem območju skromen. In kaj se lahko skupnost iz tega nauči? Najmanj to, da je kolonizacija sveta neracionalen projekt.
abcdefgh četrtek, 15.01.2009 ob 09:42

Avtor je v članku vsebinsko udaril mimo. Primerja rezultate nekega delovanja, ki je v osnovi sporno in je usmerjeno proti ljudem. Gre za ravnanje Hamasa, ki politični dialog po svojih potrebah nadomešča z obstreljevanji.
Odgovor Izraelcev je po tolikih letih resnično nesorazmeren. Je pa usmerjen proti jedru zla za Palestinski narod. Hamas namenoma porivia Palestince v oborožene spopade. V bistvu gre za orožarske interese, ki se kažejo na računih posameznikov iz organizacije. Veliko število civilnih žrtev, ki ob spopadu nastajajo, je deloma posledica nenatančnosti v vojaškem delovanju Izraelske vojske, deloma pa dejstva, da se Hamas skriva za civilnimi cilji. Tudi to dejstvo je treba obsoditi.
Dokler se svet ne bo odločil, da bo nasprotoval vsaki obliki agresije, bo do agresije prihajalo.
Odgovornost tistega, ki izziva močnejšega, pa je v luči možnosti civilnih žrtev še toliko večja.
stresvl četrtek, 15.01.2009 ob 10:37

VOJNE NISO VEČ SREDSTVO ZA REŠEVANJE PROBLEMOV

james četrtek, 15.01.2009 ob 07:35: »od leta 1948 do danes je usoda Izraela v očeh muslimanskega sveta: poklati in pobiti vse jude na celem svetu brez izjeme. »

ODGOVOR VLADISLAV Stres: Vaša trditev veliko pove o vas in o problemu. Trditev enostavno ni resnična, je prenapihnjen strah in posledično nestrpnost.

james : »Judje s svojimi zgodovinskimi izkušnjami iz Evrope vse do druge vojne so se odločili, da genocida več ne dovolijo. Čeprav imajo vse proti sebi, zakaj že? ja, zato ker so judje. In to sem tudi sam.«

Kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno? Izrebljalo se je vse dejansko tradicionalno (starozavezno) verne ljudi: Jude, Palestince, Slovane... Tudi druga svetovna vojna je bila v osnovi prikrita verska vojna s tem da napadeni za namene ni smel vedeti in tudi danes tega javnost ne ve. Tako npr. številni Judje sploh niso bili napadani, finančna ozadja pa razkrivajo kdo je dejansko dajal Hitlerjevemu krogu denar in ga tako ali drugače podpiral. Npr.: Goebels je bil po materini strani jud…

V ozadju so lutkovna gledališča krivic, groze… in prav je da začnemo drugače. Pripravlja pa se tudi podlaga za tretjo svetovno vojno.

VOJNE NISO VEČ SREDSTVO ZA REŠEVANJE PROBLEMOV!

Lep dan
Vladislav Stres
notranji sovražnik četrtek, 15.01.2009 ob 10:58

Gospod Stres, vaše geslo 'vojne niso več sredstvo za reševanje problemov' zahteva dodatno utemeljitev. Vojne niso kaka zadeva, ki jim preprosto poteče rok uporabe. Vsa zgodovina človeštva je zgodovina vojn. A je bilo v preteklosti kaj drugače, in so vojne alhko bile 'sredstvo za reševanje problemov'? Zdaj pa nenadoma niso več? In zakaj imamo še vedno vojne, 'če niso več sredstvo za reševanje problemov'? Se vam ne zdi, da vaše geslo postavlja več vprašanj, kot daje odgovorov? Tudi sam bi si želel, da na svetu ne bi bilo več vojn, ampak bojim se, da jih bo še veliko. In vaša napoved 3. svetovne vojne? Od kod vam to? Si jo morda želite? Ste morda psihični bolnik?
Noricus četrtek, 15.01.2009 ob 11:57

G. Stres ni noben bolnik, g. notranji sovražnik! Dokazovati želite, da so vojne vedno bile sredstvo za 'reševanje' problemov; politika, če bi to seveda hotela, bi se lahko izognila vojnam, če bi ji to bil resnični interes. Ljudje si ne želimo vojn, drugače misli svetovna 'svakojaka' elita, ki streže le svojim interesom! In potem še dvomite v III. svetovno vojno; saj že poteka in vse bolj krvava bo!
1. jagababa četrtek, 15.01.2009 ob 20:17
  
  Noricus, kaj pa je to 'politika', ki naj bi bila domnevno odgovorna za vojne? A niso politika predvsem ljudje? Problem so torej ljudje. Ljudje so odgovorni za vojne. Ko je Bush napadel Irak je imel velikansko večinsko podporo ljudstva. Tudi Hitler in Mussolini sta imela takšno podporo. Sploh se zdi, da je najlaže poenotiti narod s ščuvanjem zoper zunanjega sovražnika. Človeška narava - nasilnost, pohlep, oblastiželjnost... - je vzrok za vojne. Rad bi poznal inženirja duš, ki bi jo zmogel spremeniti. Očitno to lahko stori le vsak sam pri sebi... A niti to ni enostavno. Ni zaman nekdo rekel: Največji junak je tisti, ki premaga samega sebe!
rortweiler četrtek, 15.01.2009 ob 12:36

http://link.brightcove.com/services/player/bcpid1184614595?bctid=7028690001
1. notranji sovražnik petek, 16.01.2009 ob 09:42
  
  Citat:
  http://link.brightcove.com/services/player/bcpid1184614595?bctid=7028690001
  
  Rortweiler, zanimiv link, toda jaz bi tudi vprašal, kot je to storil bivši zunanji minister Izraela: Kaj bi britanska vlada storila, če bi nekdo metal rakete na London, pa četudi le 'občasno'? In tudi naše pravičnike bi vpršal: Kaj bi zahtevali vrli Slovenci od slovenske vlade, če bi recimo kaka soseda, recimo HR, metala rakete na SLO? Pa magari v kake neobljudene kočevske gozdove...
kura četrtek, 15.01.2009 ob 13:04

čudno ervin, ob razglasitvi neodvisnosti kosova si se na dolgo in široko razpisal kako so srbi delali genocid na kosovu in da je zato odcepitev edino pravilna. Zakaj se pa zdejle ne upaš jasno zapisat da izrael izvaja genocid nad palestinci? In da mora ozn na enak način posredovat tudi tukaj?

P.S. na kosovu je bilo med vojno (v 3 mesecih) pobitih dosti manj šiptarskih civilistov kot pa so jih izraelci pobili v 2 tednih.
licemernost tudi pri našem dragem ehm
boljpapeškiodpapeža četrtek, 15.01.2009 ob 13:35

Ervin, ne vem zakaj se opravičuješ jj-ju, saj Samuel Ž. sedi v Pahorjevi vladi, on bi moral "stegniti gobec". Žal ne bo proti svojim. . . .
stupid četrtek, 15.01.2009 ob 15:22

samuel&janez& borat....jebite se pizde
stresvl četrtek, 15.01.2009 ob 17:31

NAPADALNE VOJNE SO DELO PROTI ČLOVEŠTVU

notranji sovražnik četrtek, 15.01.2009 ob 10:58: "Gospod Stres, vaše geslo 'vojne niso več sredstvo za reševanje problemov' zahteva dodatno utemeljitev."

Vojne so nenaraven način reševanja problemov, to morda počnemo ko smo zelo mladi. V prepiru sočloveka pač mahnemo na gobec. Vojne v pomenu napadalne osvajalske vojne so možne samo s podpihovanjem negativnih čustvovanj in rasistične propagande. Npr. ti pa ti so pokvarjenci, posiljevalci... Ti pa ti so določena skupnost ljudi - običajno država... Potem potrebuješ mlade vojake (nedozorele, prenapete) ki jim pripneš medalje, jih napapcaš, slaviš njihov pogum domovinsko, zavednost, poudarjaš junaškost, pokažeš cilj in zažgeš vžigalno vrvico. Na ušesa mladim bebcem daš slušalke s kakšno glasbo da ne slišijo krikov umirajočih napadene dežele... Potem se vrnejo kot vojni veterani in zadrogirani pocrkajo v kakšnih luknjah.

REZIME
Torej vojne, kot skrajne oblike nasilja na vseh ravneh, možne le ob dobri informacijski blokadi "nepravih" informacij o dejstvih nasprotne strani. V nasprotnem ljudje iščemo srednjo pot, tehtanja za in proti, zvedavosti kaj če je tisto kar govori sosed točno?

Če bi bili pošteni bi na podlagi mojih odgovorov ugotovili da sem nasprotnik vojaškega razreševanja zadev. Na možnost 33 svetovne vojne sem opozoril zato da je ne bi bilo, oziroma da bi bila v čim manjšem obsegu. Tovrstne vojne so delo proti ČLOVEŠTVU, ki gnije in si: kulturno, fizično in duhovno koplje vse globljo jamo izginotja. Tega pa nočem, čeprav seveda kopljite jamo naprej, če hočete.

lep dan Vladislav Stres
1. jagababa četrtek, 15.01.2009 ob 20:19
  
  Ljudje so odgovorni za vojne. Ko je Bush napadel Irak je imel velikansko večinsko podporo ljudstva. Tudi Hitler in Mussolini sta imela takšno podporo. Sploh se zdi, da je najlaže poenotiti narod s ščuvanjem zoper zunanjega sovražnika. Človeška narava - nasilnost, pohlep, oblastiželjnost... - je vzrok za vojne. Rad bi poznal inženirja duš, ki bi jo zmogel spremeniti. Očitno to lahko stori le vsak sam pri sebi... A niti to ni enostavno. Ni zaman nekdo rekel: Največji junak je tisti, ki premaga samega sebe!
stresvl petek, 16.01.2009 ob 00:36

ČE POGLEDAŠ GOR VIDIŠ LUTKOVNO GLEDALIŠČE

"nagababa" Hvala za odgovor.
Govoril pa sem o potvarjanju informacij, potvarjanje informacij in inženirstvo duš - pranje možgan - omogočata to kar ste navedli zgoraj. Hitler pa je bil lutka v rokah drugih, tistih, ki jih večinoma zaradi ODESSE ni bilo v Nurnberškem procesu... Sam Hitler je imel kvalitetno sprane možgane tudi s pomočjo meskalina... Če ste kdaj gledali hipnotizerja veste da so (smo) res redki, ki se lahko uprejo vplivu, pa še mi smo pri tem malce omejeni. Če pa je v ozadju še vse množičnejša masa podpornikov pranja možgan psihične kirurgije, se zgodi kar ste navedli. Tiste, ki jih kirurg ne doseže se izolira in po možnosti pobije, šele potem je kirurgija lahko uspešna na način množičnih halucinacij.

Predvsem stiska zahteva veselje, moč, polet misli in čustev, tudi če je vse skupaj laž. Ljudi psihični kirurg najlažje obdela, če so v stiski in Hitler je bil pred pranjem možgan v strahoviti, zato je bil tik pred tem tudi na robu samomora. V Hitlerju je bil tako človek, ki ni bil odgovoren in pošast, kije bila odgovorna. Prva bi morala drugo onemogočiti, druga bi morala biti sojena. Glede obdelave psihe glejte tudi subliminalne informacije, psihični ingeniring...

Lutke so lahko strahotno nevarne saj lahko zapeljejo v lažno predstavo, da dejansko odločajo, res je tudi odločal toda kot spremenjena osebnost. Čudno še nihče ni proučeval omenjenega kretena kot šizoidne osebnosti.
Zato se zavzemam za spoštovanje ustavnih načel, ki zahtevajo da se uveljavi pravica javnosti do točnih podatkov, točnost pa je navajanje tudi nasprotnih dejstev. To je tudi osnova nenavijaškega -uravnoteženega poročanja.

Če pogledaš gor vidiš lutkovno gledališče, če pogledaš še malce višje, vidiš, da lutkarji sploh ne vedo kdo je lutkar. Nihče med njimi nima poštenega odnosa do samega sebe, ampak so vsak dan bolj pošasti. Blejajo o Bogu a o njem vedo vse manj.

Osvobodili nas bodo samostojno razmišljajoči ljudje in splošna ljudska modrost, katero ljudje imajo, če se jim ne PERE MOŽGAN. Ljudje imajo(mo) pravico do celovitih podatkov, samo na njihovi podlagi lahko RAZ-MISH-LJAMo

lep dan

Vladislav Stres
jagababa petek, 16.01.2009 ob 05:46

spoštovani stres, morda se moški duše lepše sliši 'nagababa', je pa moj nick 'jagababa'... vidim, da svojstveno razmišljate, vseeno pa bi vas povprašal, od kje dobivate vaše informacije: jih kanalizirate ali mi morda lahko daste kak link, kakega avtorja?
alive petek, 16.01.2009 ob 11:52

Odličen članek.

Dodaj komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Ervin Hladnik Milharčič

Ervin Hladnik-Milharčič je Novogoričan, ki živi v Ljubljani. Zadnjih dvajset let je slovenske časopise pisal iz Jugoslavije in njenih potomk, Severne Irske, Nemčije, Italije, Avstralije, Afrike, Bližnjega vzhoda in Združenih držav Amerike.

Preden je prišel na Dnevnik je pisal za Radio Študent, Mladino, Das Magazin, Delo in Al Ahram. Njegova najbolj priljubljena tema so sitnosti, v katere zaidejo etnične, politične ali kašne druge manjšine ko se soočijo z resničnim svetom večine.