Leta 1988 je v Seulu še pod jugoslovansko zastavo osvojil tretje mesto v dvojcu brez krmarja skupaj z Bojanom Prešernom, štiri leta kasneje v Barceloni pa še pod slovensko zastavo v četvercu brez krmarja skupaj s Sašom Mirjaničem, Milanom Janšo in Janijem Klemenčičem eno prvih kolajn za samostojno državo. V vitrinah ima tudi zlato kolajno z mladinskega svetovnega prvenstva leta 1986 v Roudnicah v dvojcu brez krmarja skupaj s pokojnim Sašom Mirjaničem. Mujkič je bil dolga leta nepogrešljivi "štroker" udarnih posadk. Po nastopu na svetovnem prvenstvu leta 1998 v Kölnu si je skušal nekajkrat izboriti mesto v reprezentančnem čolnu, vendar so mu to preprečile službene in družinske obveznosti, imel pa je tudi nekaj težav z zdravjem. Mujkič bo ostal zvest veslanju, saj se je na Bledu že vključil v delo z mladimi kot trener. Nekaj veslaških delavcev je celo prepričanih, da ga bo veslanje še zamikalo in bo znova začel tekmovati. Takih primerov je na Bledu kar nekaj, najbolj očiten pa primer Milan Janša, ki je že prejel celo dragoceno uro za slovo, a se je vrnil in v četvercu brez krmarja priveslal do nove kolajne ter se celo spogleduje z olimpijskim nastopom v Atenah.