V večini držav so cene vrtcev nižje kot v Sloveniji, v nekaterih državah - na primer v Španiji in na Švedskem - pa starši za otroke v določenih starostnih razredih ne plačujejo nič. V Skandinaviji pa tudi s ceno spodbujajo starše k temu, da bi imeli več otrok, pri vsakem naslednjem otroku jim namreč večinoma priznajo določene popuste.

Ceno programov predšolske vzgoje v naši državi krijejo starši in občina. Kot elementi za oblikovanje cen programov v vrtcih se upoštevajo stroški dela, materialnih storitev in živil za otroke. Druge stroške v skladu z zakonom zagotavlja lokalna skupnost. Plačilo stroškov določi občina na podlagi lestvice plačilnih razredov. Starši so razporejeni v osem plačilnih razredov glede na dohodek in premoženje in za vrtec plačujejo od 10 do 80 odstotkov cene programa. Povprečna cena je junija lani tako znašala 490 evrov za jasli in okoli 296 evrov za vrtec.

V Avstriji predšolska vzgoja poteka na različnih nivojih, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) jo ocenjuje kot zelo dobro. Jasli obiskujejo otroci do tretjega leta starosti in so namenjene predvsem otrokom zaposlenih staršev, vrtci pa skrbijo za otroke od tretjega leta starosti do vstopa v šolo. Večji del stroškov predšolske vzgoje financirajo občine, nekaj krijejo deželne vlade, približno 15 odstotkov stroškov pa krijejo starši. Za mesto v jaslih starši ne plačujejo več kot 30 odstotkov stroškov, za mesto v vrtcu pa ne več kot 10 odstotkov. Povprečna cena za jasli je tako 145, za vrtec pa 60 evrov. Za celodnevno oskrbo s kosilom v dvojezičnih zasebnih vrtcih na avstrijskem Koroškem starši mesečno plačujejo največ 150 evrov.

Glede na dohodek in premoženje družine ter religijo, v kateri delujejo jasli, starši v Italiji krijejo največ 18 odstotkov stroškov jasli. Zneski se gibljejo med 90 in 460 evri mesečno. Vrtci so prostovoljna oblika izobraževanja za otroke od tretjega do šestega leta starosti. Za njih z zakonom ni predvidena šolnina. Starši plačujejo le manjši prispevek, ki krije stroške prevoza, prehrane in dodatnih aktivnosti.

V Španiji krijejo starši stroške za varstvo otrok v prvih treh letih. Za otroke od tretjega do šestega leta starosti pa je izobraževanje tako v javnih kot v zasebnih ustanovah brezplačno, navaja raziskava.

Na Danskem je predšolsko izobraževanje sofinancirano s strani lokalnih oblasti, ki dobivajo državna sredstva. Od lokalnih oblasti je tudi odvisno, kakšno obliko bodo ponudili staršem za otroke do šestega leta starosti. Lokalne oblasti imajo pravilo, da upoštevajo večje število otrok iz iste družine in priznavajo popuste. Cena, ki jo za predšolsko izobraževanje plačujejo starši, se giblje med 169 in 390 evri mesečno. Dosega lahko maksimalno 33 odstotkov dejanskih stroškov.

Na Švedskem predšolska vzgoja vključuje otroke stare od enega do pet let. Za otroke od četrtega do petega leta starosti je predšolsko varstvo brezplačno. Za predšolsko vzgojo starši mesečno za prvega otroka ne smejo plačati več kot 139 evrov, za drugega pa ne več kot 92 evrov in za tretjega ne več kot 46 evrov.

Predšolska vzgoja na Finskem vključuje otroke do šestega leta starosti. Starši plačujejo od 7,9 do 11 odstotkov stroškov za predšolsko vzgojo, to je največ 200 evrov na mesec za prvega in 180 evrov za vsakega nadaljnjega otroka.

Vse institucije, javne in zasebne, ki na Norveškem skrbijo za predšolsko vzgojo dobivajo državna sredstva za kritje dela tekočih stroškov. Ostali stroški so deljeni med lokalno skupnost in starše. Starši ne plačujejo več kot 20 odstotkov stroškov vzgoje, odvisno od občine, dohodkov in vrste programa. Njihov strošek znaša največ 270 evrov, 189 za drugega in 135 za tretjega.

Neposredna primerjava načina financiranja predšolske vzgoje med državami je ob neupoštevanju ostalih faktorjev, ki vplivajo na celotno sliko problematike, nemogoča. V vseh državah, ki jih je obravnaval raziskovalno-dokumentacijski sektor v primerjalnem pregledu, je delež stroškov, ki ga krijejo starši, določen z upoštevanjem več različnih faktorjev, ki lahko vplivajo na finančno zmožnost družine. Delež se razlikuje tudi od oblike predšolske vzgoje ter lokacije njenega izvajanja.

Države problematiko financiranja rešujejo na zelo različne načine. Nekatere večinski delež denarja zagotavljajo iz javnih sredstev, druge pa večinski delež stroškov puščajo na ramenih staršev. Kljub obširni raziskavi, ki je bila izvedena pod okriljem OECD, odgovora na vprašanje, kakšen način financiranja predšolske vzgoje je najboljši, še ni.