Od začetka marca so se dobivali enkrat tedensko po tri ure. Poudarek je bil predvsem na preverjanju in testiranju njihove podjetniške ideje oziroma produkta/storitve med uporabniki. Empatija je ključen postopek, ki to omogoča - postaviti se v čevlje oziroma v glavo tvoje stranke. Poleg tega so se "učili", kako (p)ostati kreativen in inovativen v vsakdanjih procesih.»Bolj kot na samih znanjih, ki jih danes s pomočjo interneta lahko hitro in enostavno pridobimo, je campus temeljil na razvoju veščin in načinov razmišljanja, pomembnih za mladega podjetnika ali aktivnega iskalca zaposlitve. Obravnavali smo načine razvoja novih rešitev s pomočjo empatije in prototipiranja, poleg tega pa tudi osnovna poslovna znanja in veščine, kot so planiranje, računovodstvo, komuniciranje, marketing,« je med drugim dejal Blaž Zupan, eden od mentorjev na campusu.
„Campus je v mladih iskalcih zaposlitve utrdil njihovo samozavest in prepričanje, da so sposobni uspeti. Na osnovi izobraževanja in povezovanja, ki so ga stkali med seboj, so si že začeli odpirati vrata bodisi do zaposlitve, sodelovanja oziroma lastne poslovne poti. Po dveh letih zdaj že lahko rečem, da je tovrstna oblika izobraževanja mladih brezposelnih in taka oblika sodelovanja z zavodom za zaposlovanje in Ekonomsko fakulteto oziroma centrom za poslovno odličnost prava in res učinkovita,“ je prepričan Jože Mermal, predsednik uprave BTC.
„Projekt, ki smo ga lani zagnali pilotno, je bil zelo uspešen, saj je več kot polovica mladih že tedaj našla zaposlitev ali pa se podala na samostojno podjetniško pot. Zato vabim svoje kolege iz drugih podjetij, da se odločijo za podoben projekt, saj smo menedžerji odgovorni ljudem, ne le svojim zaposlenim, pač pa tudi brezposelnim. Visoka brezposelnost je namreč naš skupni družbeni problem in ne sme biti samo problem posameznika.“
Po diplomo po koncu izobraževanja je prišla tudi Mojca Rupert, diplomirana politologinja, ki se je v campus vključila še kot brezposelna, maja pa se je zaposlila. „Z novim letom sem po treh letih dela ostala brez zaposlitve. Po eni stran sem prav zadovoljna, ker sem izgubila službo, saj se mi je v prvih mesecih novega leta odprlo veliko novih pogledov in priložnosti. Slednje sem si večinoma ustvarjala sama in torej dela nisem iskala samo preko spletnih oglasov in ob pomoči Zavoda za zaposlovanje. Takoj potem, ko sem ostala brez službe, sem o tem obvestila svoje prijatelje in res dobro izkoristila svojo socialno mrežo. Dodaten zagon pri iskanju službe pa mi je dal tudi campus. Način dela je bil zelo praktičen, dinamičen in tudi zabaven.“
Mojci Rupert je campus dodatno pomagal pri krepitvi socialne mreže, saj so udeleženci campusa prepoznali številne možnosti sodelovanja. „Zdaj natančno vem, na koga naj se obrnem, ko bom potrebovala lastno spletno stran, prevajanje v ruščino, varstvo otrok, oblikovalca... Poleg tega so nas dodobra opremili z vsemi ključnimi veščinami iz uspešno iskanje dela oziroma za podjetništvo. Verjamem, da smo vsi postali tudi bistveno bolj samozavestni, saj smo se prepričali, da smo sami sposobni narediti marsikaj, v kar prej morebiti nismo niti verjeli.“
Način dela na campusu se je bistveno razlikoval od podobnih podjetniških in zaposlitvenih delavnic. Rok Stritar, mentor iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete je izpostavil pomen ustvarjalnosti in učinkovitih javnih nastopov. »Povprečen študent je v izobraževalnem sistemu več kot 20 let. V tem času se seveda pridobi ogromno znanja, vendar zaradi svoje zasnove izobraževani sistem študente nauči tudi številne vzorce, ki se pri iskanju zaposlitve izkažejo kot škodljivi. Lep primer je ustvarjalnost, ki v šolskem sistemu zelo zapostavljena, tako da večino mladih verjame, da preprosto ni ustvarjalnih. Vendar pa tudi študije kažejo, da smo v osnovi vsi ljudje ustvarjalni in nas šolski sistem ustvarjalnosti odnauči. Podobno je z izpostavljanjem v skupinah, kjer smo naučeni, da je najbolje biti tiho in se ne izpostavljati. Takšnih vzorcev lahko najdemo še mnogo in se jih da »odnaučiti« z drugačnimi pedagoškimi pristopi, kot se ponavadi uporabljajo v razredu. Rezultati so izjemni. Ne samo, da so udeleženci bolj uspešni na razgovorih in pri lastnih projektih, tudi veliko več nasmehov lahko vidite na njihovih obrazih.«
