Z elektrarno v Krškem nas veže dolgoletno sodelovanje. Zanjo smo namreč izdelali reaktor in drugo strojno opremo, ki zelo dobro deluje že 30 let. Še vedno smo dobavitelji goriva, prav zato v konkurenci z drugimi ponudniki zagotavljamo storitve. Pogovori o gradnji nove elektrarne so še krepko v začetni fazi. Za zdaj želimo razumeti energetske potrebe Slovenije in izvedeti, kako se bo projekt razvijal naprej.
Imate zagotovila, da bo JEK 2, ki ga je prva vlada Janeza Janše napovedovala za leto 2016, vlada Boruta Pahorja pa mu ni odobrila dovoljenja, sploh kdaj ugledal luč sveta?Ne, nobenih. Investitorju, potencialnim partnerjem in drugim pomembnim deležnikom v državi skušamo pomagati pri iskanju odgovorov na vprašanja, predstaviti naše tehnološke in oblikovalske rešitve ter pojasniti, kako je s podobnimi projekti po svetu: v ZDA, na Kitajskem in drugod.
Katere so glavne dileme, ki jih imajo po vašem vedenju odločevalci v Sloveniji?Kolikor sem seznanjen, je ključna povezava z gospodarskim položajem in financiranjem projekta. Prav tako je pomembno vprašanje povpraševanja po električni energiji, dolgoročne energetske politike in uravnavanja med različnimi viri: plinom, premogom, jedrsko energijo in obnovljivimi viri. Slovenija ima veliko prednost, ker že ima vso potrebno infrastrukturo za gradnjo nove jedrske elektrarne: obstoječo elektrarno, izkušene operaterje in izvrsten tehnološki razvoj.
Koliko bi stal JEK 2? 3,5 ali 5 milijard?Takšne ocene ni mogoče dati, dokler nimamo na mizi vseh predpostavk. Stroški so odvisni od obsega, lokacije, ocene tveganj, strukture pogodbe, financiranja… Prizadevamo si, da bi bila naša ponujena cena v intervalu, ki se omenja v javnosti.
Kakšno tehnologijo ponujate?Gre za tehnologijo AP1000. To je napredna 1100-megavatna elektrarna s pasivnimi varnostnimi sistemi. Ti ne potrebujejo nujno aktivnih sistemov, recimo električne energije za pogon črpalk ali operaterjev za izklop reaktorja, ampak delujejo na silah narave: gravitaciji, kondenzaciji in naravni konvekciji. Pasivni sistemi se avtomatično aktivirajo v primeru nepredvidenih dogodkov ali izgube napetosti. V normalnih razmerah pa AP1000 deluje kot vsaka druga elektrarna.
Ameriška uprava za jedrsko varnost je zasnovo AP1000 odobrila konec lanskega leta. Kje Westinghouse že gradi elektrarne tega tipa?Trenutno gradimo štiri elektrarne na Kitajskem. Prva bo začela delovati prihodnje leto, naslednje pa bodo sledile v šest- do osemmesečnih intervalih. V ZDA smo letos začeli izdelavo štirih reaktorjev, ki bodo električno energijo začeli proizvajati med letoma 2016 in 2019. Kar zadeva rok izdelave, je ta pri prvih elektrarnah AP1000 48 mesecev od prvih gradbenih del do polnjenja z gorivom. Po naši oceni smo hitrejši od konkurentov. Sčasoma želimo ta rok zmanjšati na 36 mesecev.
Kaj bi gradnja jedrske elektrarne prinesla slovenskim podjetjem?Naša filozofija je, da kupujemo, kjer gradimo. V največji meri se želimo nasloniti na lokalne dobavitelje in podizvajalce, še posebej pri gradbenih delih. Ta bomo v celoti izvedli v Sloveniji, seveda če bomo našli gradbeno podjetje, ki bo to znalo. Prej izdelane dele elektrarne želimo zbrati in sestaviti skupaj na sami lokaciji elektrarne, ker je to ceneje in hitreje. Gre za modulizirano gradnjo, ki je zelo pogosta pri drugih vrstah objektov, zdaj pa jo uporabljamo tudi pri naših jedrskih elektrarnah. Poleg tega, da skrajša rok gradnje, omogoča sprotni nadzor nad kvaliteto izdelave posameznih enot. Glede na to, da je v Sloveniji in okoliških državah zelo veliko znanja, pričakujemo, da bi lahko precejšen delež komponent in inženirskih ur opravili v Sloveniji.
Je usoda JEK 2 odvisna od odločitve o podaljšanju obstoječe JEK?Ne, o tem nismo razpravljali.
Kakšen je vaš vtis o stališču slovenske vlade do JEK 2?Osebno se nisem srečal s predstavniki slovenske vlade. Zdi se, da je javno mnenje trenutno razdeljeno na pol med zagovornike in nasprotnike, a v imenu vlade ne morem govoriti.
Kako pomembno je javno mnenje pri takšni investiciji?Pomembno je predvsem komunicirati, kaj kdo počne in zakaj. Sprejemljivost v javnosti je odvisna od več stvari: od števila služb, ki jih prinese investicija, ravni varnosti, ekoloških dejavnikov… Po moji oceni je JEK dober sosed in deluje zelo dobro.
Kolikšna bi bila cena električne energije iz JEK 2?To je stvar Gen Energije, ki bo morala opraviti te izračune. Upam, da bo odločitev temeljila na tržnih argumentih.
Kako je Fukušima spremenila odnos Evrope do jedrske tehnologije?V več stvareh. Ljudje so precej previdnejši. Fukušima je še dodatno poglobila razprave o varnosti, zato mislim, da bo to še prineslo napredek v jedrski industriji. Vedeti morate, da je tragedijo v Fukušimi povzročil cunami, ne pa nesreča v sami elektrarni. Kljub vsemu večina Evrope še vedno zagovarja uporabo jedrske energije.
Zakaj se je Nemčija odločila za tako radikalen zasuk?Osebno menim, da je šlo za politično odločitev, ki bi jo Nemčija verjetno sprejela v vsakem primeru, Fukušima pa jo je le pospešila. Res pa je, da bo morala Nemčija preučiti svojo energetsko politiko, ker bo povpraševanje ostalo, obnovljivi viri energije pa so dragi.
So se v Nemčiji za »izgon« jedrske energije odločili tudi zaradi pritiska njihove industrije, ki je močna na področju obnovljivih virov?O tem težko govorim, so pa njihove družbe, recimo Siemens, prisotne tudi v jedrski industriji. Nemški poti sta sledili še Italija in Švica, ki sta opustili načrte za gradnjo novih elektrarn. Kljub temu je vse več držav, predvsem na Bližnjem vzhodu, ki si želijo novih jedrskih elektrarn, ker nočejo domačih naftnih virov porabljati za proizvodnjo električne energije.
Jedrsko industrijo obvladuje štiri ali pet svetovnih korporacij. Imajo na trgu glavno besedo prodajalci?Trenutno to verjetno drži. Konkurentov, tudi družb v lasti posameznih držav, je kar nekaj, večinoma pa za nova naročila kandidiramo na javnih in preglednih natečajih.
Kako vam pri pridobivanju poslov v Evropi pomaga ameriška vlada?Zelo nam pomaga pri naših aktivnostih v državah, kjer imajo v elektrarnah izključno ameriško tehnologijo, torej tlačnovodne reaktorje. Poudariti želim, da gradnja jedrske elektrarne ustvari veliko delovnih mest ne le v državi, kjer bo obratovala, ampak tudi v ZDA. In to ne le med gradnjo, temveč tudi med kasnejšim delovanjem. Obenem povečuje trgovinsko menjavo in krepi odnose z državami, kjer gradimo elektrarne v njeni celotni življenjski dobi.
Je posle te velikosti sploh mogoče dobiti brez pomoči lobistov, politikov, veleposlanikov, diplomatske mreže…?Menim, da to vedno pomaga.
Gre še vedno strogo za posel ali je to že politična zgodba?To je odvisno od vsake države posebej. Menim, da izključeno ni ne eno ne drugo, saj gre lahko v obe smeri. Logično je, da vlade lahko pomagajo, pri čemer se lahko vpletejo ali pa tudi ne. Odločitve so na koncu vedno poslovne, saj temeljijo na povpraševanju po moči in električni energiji, varnosti dobave ter varnostnih in okoljskih premislekih.
Kakšna je prihodnost jedrske energije? Bo to čez nekaj let najbolj priljubljen vir pridobivanja električne energije?Zagotovo bo ohranila svoj položaj v svetovnem energetskem portfelju. Povpraševanje po njej raste v Aziji, Indiji in na Bližnjem vzhodu. S stališča varnosti dobave in razpršenosti virov ji kaže zelo dobro.
