Stres: Brez T-2 bi danes Zvonova veselo zvonila

Številke, ki se omenjajo v javnosti o skupni zadolžitvi Mariborske nadškofije, so po Stresovem mnenju neresnične. "Po mojem vedenju znašajo med 300 in 400 milijoni, in ne med 800 milijoni in milijardo evrov," je zatrdil nadškof.

Ob tem je pojasnil, da mu je celo nekdanji finančni minister večkrat dejal, da je bil Zvon Ena eden od najbolj stabilnih finančnih holdingov v Sloveniji. "Njegove naložbe so bile dobre, zato so banke tudi odobrile posojila. Menim, da je bila, kot sem že poudaril, predvsem preveč tvegana naložba v lastno optično omrežje," je izpostavil.

Stres je dejal, da je še nekaj dni pred stečajem obstajalo upanje, da bodo banke pristale na prisilno poravnavo Zvona Ena, ki so ji nekatera izvedenska mnenja dajala prednost. "Še poprej je bila menda banka Rothschild pripravljena na dokapitalizacijo, vendar se nikakor ni mogla uskladiti z bankami, prvenstveno z NLB, ki očitno ni pristajala na nobeno drugo rešitev kot na stečaj," je dodal Stres.

Kriva je gospodarska kriza in banke

Ob tem je izpostavil, da noče reči, da je bilo s strani škofije vse v redu, kriva je le gospodarska kriza in banke, to bi bilo izgovarjanje in sprenevedanje, po drugi strani pa nikakor ne more pristati na to, da odgovornost nosi samo škofija, vsi drugi dejavniki in okoliščine pa so povsem nedolžni.

"Kot rečeno, do zloma je vodil skup različnih dejavnikov. Če bi škofijsko gospodarstvo ravnalo manj tvegano, bi bile težave manjše ali do njih sploh ne bi prišlo. Vse bi se lahko končalo drugače, če ne bi bilo krize ali če bi banke za financiranje dolgoročnih projektov zagotavljale dolgoročne vire, kot je bilo zaprošeno, in na koncu ravnale drugače," meni Stres.

Istrabenz se bo zmazal

Istrabenz je bil prav tako kot Zvon Ena in Zvon Dva finančni holding. Kot je poudaril Stres, se bo ta zmazal in banke bodo poplačane. "Nekateri menijo, da bi tudi v tem primeru banke dobile več, če bi bile pripravljene sodelovati pri reševanju Zvona Ena. Tresk bi bil manjši in upniki bi bili mogoče celo poplačani. Za vse, ki jim je Cerkev trn v peti, je to krasna priložnost. Smo tepeni, zadnjo plat smo res sami nastavili, res pa je tudi to, da se to s pridom izkorišča. Naložili nam jih bodo več, kot si zaslužimo," je še izpostavil Stres.

Pri delitvi bremen krize po Stresovem mnenju absolutne pravičnosti ni, prav tako pa ne vidi velikih nesorazmerij. "Tudi mi bi lahko protestirali, saj dejansko že zdaj zelo malo dobimo od države. Če bodo tudi drugi na sebi čutili večje breme, smo ga pripravljeni tudi mi," je pojasnil.

Nekateri so po Stresovih besedah v varčevalnih ukrepih zaznali priložnost za obračun s stvarmi, ki jim gredo krepko na živce. "Eden od sindikalistov bi zadal kar smrtni udarec katoliškim zasebnim šolam," je opozoril.

Za Katoliško cerkev je sporazum o obrambno-vojaškem ordinariatu prioriteta, je pojasnil Stres in dodal, da ima vlada po besedah obrambnega ministra Aleša Hojsa druge prioritete.