Strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete in Zavoda za gozdove Slovenije, ki sodelujejo v projektu Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka v Sloveniji (SloWolf), državi svetujejo, naj del denarja, ki ga vsako leto odšteje za odškodnine rejcem, raje nameni za ukrepe, s katerimi bi ti varovali svoje živali. Predlagajo kombinacijo premičnih elektroograj, visokih vsaj 160 centimetrov, ter pastirskih psov.
Pri nas se splača, da ti volk ubije ovco
Analiza, ki so jo opravili na biotehniški fakulteti, je pokazala, da rejci za ovce mesnih pasem, če jih poškoduje volk, dobijo višjo odškodnino, kot bi iztržili, če bi žival prodali na trgu. Pri ovcah mlečnih pasem je odškodnina nižja od tržne vrednosti živali, vendar Arso glavnino odškodnine izplača za ovce mesnih pasem.
Miha Krofel, predsednik društva Dinaricum, ki skrbi za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov, je pred časom v pogovoru za Dnevnik dejal: "Ker so odškodnine precej večje od tržne vrednosti ubitih živali, se - grobo rečeno - v Sloveniji v večini primerov splača, da ti volk ubije ovco. Sistem izplačevanja odškodnin pri nas ljudi ne motivira k boljšemu varovanju drobnice." Tudi Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije meni, da je taktiziranje pri odškodninah mogoče in da jo nekateri posamezniki izkoriščajo.
Černe je v tem pogledu kritičen predvsem do države; za zaščitene živalske vrste, med katere sodi tudi volk, je pristojno ministrstvo za okolje in prostor. "Na ravni države se ne stori nič, da bi z varovanjem drobnice preprečevali škodo, ki jo povzroča volk. Danes se rejec, ki mu nastaja škoda, nima na koga obrniti, da bi mu svetoval, kako naj se obvaruje," je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Černe in s tem izzval užaljenost med občinstvom sedečega predstavnika okoljskega ministrstva Alojza Marna.
Ta je bumerang vrnil kmetijcem. Prepričan je namreč, da bi lahko osnovne informacije o možnih načinih varovanja ovac pred volkovi rejcem posredovali kmetijski svetovalci, delavci Zavoda za gozdove Slovenije, predstavniki kmetijskega ministrstva.
Ministrstvo za okolje in prostor je za zadnjo lovno sezono, ki se je začela oktobra lani in traja do konca letošnjega septembra, odobrilo rekorden odstrel volkov - kar 12 živali.
Aleksandra Majič Skrbinšek, vodja projekta SloWolf, pravi, da tako dobre ocene številčnosti še nismo imeli, biolog Ivan Kos zato pričakuje, da bodo najnovejše ugotovitve prispevale k bolj strokovnemu načrtovanju odstrela v prihodnje. Pri zadnjem so se namreč predlogi o odstrelu volka gibali od šest pa tja do neverjetnih 29 osebkov.
Več mrtvih volkov - več škode na drobnici
Analize v okviru projekta SloWolf so tudi pokazale, da se je dosedanji odstrel volkov v Sloveniji izkazal za povsem neučinkovit ukrep. Leta 2006, ko so ustrelili največ volkov doslej (deset), se je naslednje leto škoda na drobnici močno povečala. Leta 2008, ko rednega odstrela volka ni bilo, pa se je število škodnih primerov celo zmanjšalo. Irena Kavčič z biotehniške fakultete zato poudarja, da je varovanje drobnice s kombinacijo pastirskih psov in elektroograj najučinkovitejša rešitev.
V okviru projekta SloWolf so za zdaj zainteresiranim rejcem v sodelovanju z Društvom ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev podarili sedem pastirskih psov, štirim rejcem pa tudi premične elektromreže, visoke 170 centimetrov.
Praksa namreč kaže, da volk ograjo, visoko le 100 ali 120 centimetrov, preskoči. Dr. Matej Vidrih z biotehniške fakultete poudarja, da so te mreže namenjene predvsem nočnemu varovanju ovac, pri manjših rejcih tudi med dnevno pašo, a pod enim pogojem - da je v njih ves čas električna napetost. Sicer pa Vidrih opozarja, da varstvo volka ni poceni. "Družba se je odločila, da bomo v tem majhnem, gosto poseljenem prostoru imeli velike zveri. Medvede znamo dobro držati nazaj, volka pa za zdaj še ne," ugotavlja dr. Vidrih.
