Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Medveda znamo držati nazaj, volka še ne

Volk povzroči za okoli 300.000 evrov škode na leto, zato rejcem svetujejo varovanje drobnice s pastirskimi psi in elektroograjami

Ljubljana -  V Sloveniji po ocenah strokovnjakov živi od 39 do 50 volkov, ki rejcem na leto povzročijo za okoli 250.000 do 350.000 evrov škode. Toliko odškodnine jim v povprečju izplača Agencija za okolje in prostor. Več kot polovico vseh škod, ki jo povzroči volk, je v zadnjih petnajstih letih utrpelo 25 rejcev, samo v letu 2006 pa je zgolj sedem rejcev dobilo izplačanih kar 42 odstotkov vseh odškodnin. Rekorder med njimi je v enem letu prejel 88.000 evrov.

Strokovnjaki ugotavljajo, da so glavni krivec za konflikt med človekom in volkom škode, ki jih ta povzroča na drobnici. Ker država skoraj polovico vseh odškodnin izplača zgolj sedmim rejcem, predlagajo, naj del tega denarja raje nameni za preventivo – za zaščito živali pred napadi volkov. (Foto: Miha Krofel/dokumentacija Dnevnika)

Strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete in Zavoda za gozdove Slovenije, ki sodelujejo v projektu Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka v Sloveniji (SloWolf), državi svetujejo, naj del denarja, ki ga vsako leto odšteje za odškodnine rejcem, raje nameni za ukrepe, s katerimi bi ti varovali svoje živali. Predlagajo kombinacijo premičnih elektroograj, visokih vsaj 160 centimetrov, ter pastirskih psov.

Pri nas se splača, da ti volk ubije ovco

Analiza, ki so jo opravili na biotehniški fakulteti, je pokazala, da rejci za ovce mesnih pasem, če jih poškoduje volk, dobijo višjo odškodnino, kot bi iztržili, če bi žival prodali na trgu. Pri ovcah mlečnih pasem je odškodnina nižja od tržne vrednosti živali, vendar Arso glavnino odškodnine izplača za ovce mesnih pasem.

Miha Krofel, predsednik društva Dinaricum, ki skrbi za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov, je pred časom v pogovoru za Dnevnik dejal: "Ker so odškodnine precej večje od tržne vrednosti ubitih živali, se - grobo rečeno - v Sloveniji v večini primerov splača, da ti volk ubije ovco. Sistem izplačevanja odškodnin pri nas ljudi ne motivira k boljšemu varovanju drobnice." Tudi Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije meni, da je taktiziranje pri odškodninah mogoče in da jo nekateri posamezniki izkoriščajo.

Černe je v tem pogledu kritičen predvsem do države; za zaščitene živalske vrste, med katere sodi tudi volk, je pristojno ministrstvo za okolje in prostor. "Na ravni države se ne stori nič, da bi z varovanjem drobnice preprečevali škodo, ki jo povzroča volk. Danes se rejec, ki mu nastaja škoda, nima na koga obrniti, da bi mu svetoval, kako naj se obvaruje," je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Černe in s tem izzval užaljenost med občinstvom sedečega predstavnika okoljskega ministrstva Alojza Marna.

Ta je bumerang vrnil kmetijcem. Prepričan je namreč, da bi lahko osnovne informacije o možnih načinih varovanja ovac pred volkovi rejcem posredovali kmetijski svetovalci, delavci Zavoda za gozdove Slovenije, predstavniki kmetijskega ministrstva.

Ministrstvo za okolje in prostor je za zadnjo lovno sezono, ki se je začela oktobra lani in traja do konca letošnjega septembra, odobrilo rekorden odstrel volkov - kar 12 živali.

Aleksandra Majič Skrbinšek, vodja projekta SloWolf, pravi, da tako dobre ocene številčnosti še nismo imeli, biolog Ivan Kos zato pričakuje, da bodo najnovejše ugotovitve prispevale k bolj strokovnemu načrtovanju odstrela v prihodnje. Pri zadnjem so se namreč predlogi o odstrelu volka gibali od šest pa tja do neverjetnih 29 osebkov.

Več mrtvih volkov - več škode na drobnici

Analize v okviru projekta SloWolf so tudi pokazale, da se je dosedanji odstrel volkov v Sloveniji izkazal za povsem neučinkovit ukrep. Leta 2006, ko so ustrelili največ volkov doslej (deset), se je naslednje leto škoda na drobnici močno povečala. Leta 2008, ko rednega odstrela volka ni bilo, pa se je število škodnih primerov celo zmanjšalo. Irena Kavčič z biotehniške fakultete zato poudarja, da je varovanje drobnice s kombinacijo pastirskih psov in elektroograj najučinkovitejša rešitev.

V okviru projekta SloWolf so za zdaj zainteresiranim rejcem v sodelovanju z Društvom ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev podarili sedem pastirskih psov, štirim rejcem pa tudi premične elektromreže, visoke 170 centimetrov.

Praksa namreč kaže, da volk ograjo, visoko le 100 ali 120 centimetrov, preskoči. Dr. Matej Vidrih z biotehniške fakultete poudarja, da so te mreže namenjene predvsem nočnemu varovanju ovac, pri manjših rejcih tudi med dnevno pašo, a pod enim pogojem - da je v njih ves čas električna napetost. Sicer pa Vidrih opozarja, da varstvo volka ni poceni. "Družba se je odločila, da bomo v tem majhnem, gosto poseljenem prostoru imeli velike zveri. Medvede znamo dobro držati nazaj, volka pa za zdaj še ne," ugotavlja dr. Vidrih.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor