Silva Pučko in njen zdaj že pokojni mož Jožef sta zaradi izgube službe prejemala socialno pomoč, državno pravobranilstvo iz Murske Sobote kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije pred sodiščem pa je na podlagi Zakona o dedovanju prijavljalo terjatve. Skratka, država se je vpisala med dediče in hoče nazaj 12.600 evrov. Če denarja ne bodo vrnili, jim bo država zaplenila njivo, vinograd in vrt.
To pa ni edini primer. Kot piše Žurnal24, se je do 15. oktobra letos država v 40 primerih priglasila k dedovanju po pokojnikih, ki so prejemali denarno socialno pomoč, in tako terjala vračilo prejetih zneskov. Skupna vrednost zahtevkov je 213.240 evrov.
Socialna zakonodaja, ki bo začela veljati prihodnje leto in so jo pripravili na Svetlikovem ministrstvu, se bo po novem še bolj zaostrila. Kljub temu če boste imeli preveliko premoženje, boste lahko deležni socialne pomoči, dovoliti pa boste morali zaznambo prepovedi odtujitve na svoji nepremičnini. Z zaznamkom v zemljiški knjigi se bo država zavarovala tudi pri vseh prejemnikih trajne socialne pomoči in tistih, ki bodo v zadnjem letu in pol pomoč prejeli več kot 12-krat.
Zakon o dedovanju iz leta 1976, ki je bil leta 2001 nekoliko popravljen, pravi, da lahko država terja vračilo socialnih pomoči, ki jih je prejel pokojnik, od njegovih dedičev. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki ga vodi Ivan Svetlik, so za Žurnal24 pojasnili, da pri tem ni pomembno, koliko časa je preminuli prejemal pomoč, prav tako ne, ali je bil prejemnik denarja tik pred smrtjo ali že pred leti. Zastaralni rok začne teči šele s trenutkom smrti, saj prej ni pogojev za uveljavljanje te terjatve.
Po mnenju Janeza Drobniča, ki je funkcijo ministra za delo opravljal v obdobju 2004 - 2066, bi morali dediči iz svojega premoženja vračati le, če je je to tudi izrecno napisano v odločbi centra za socialno delo. Če pa vračilo ni ni jasno navedeno v odločbi, to ni prav in gre po njegovem mnenju za zavajanje države.
