Potem je prišel še svetovni cunami oziroma fenomen stoletja: Beatli, beatlomanija, otroci cvetja. In bili so poskusi, da bi vsaj nekje bili del zahodnega sveta. V glasbi. To je pomenilo preigravanje novih idolov in slovenska glasba je bila odstranjena z odrov. A sreča spremlja pogumne. Inventivnost pa je mati uspeha. Tako se je začela zgodba o slovenskih uspešnicah skupine Hazard. V prvotni zasedbi, ki je delovala tri leta, bodo aprila nastopili na koncertu v ljubljanski Hali Tivoli. Pred tem so se javnosti predstavili na novinarski konferenci. V močnem čustvenem naboju ponovnega srečanja nismo želeli, da bi urejali spomine in se trudili z natančnostjo. Povedali so nam nekaj o sebi, karieri in Hazardu. Spontani spomini vseh članov so v besedi izzveneli takole:
Dani Gančev, vokalist in klaviaturist:
"Rojen sem v centru Sofije v družini bivših industrialcev. Po vojni so nam komunisti vzeli vse. Pri petih letih sem pričel igrati klavir. Govorili so, da sem mali Mozart, ker sem bil tako dober. Imel sem izvrstno pedagoginjo, ki je študirala v Avstriji, kjer je bil njen profesor zadnji učenec Franza Liszta, zato upam, da sem se posredno nalezel nekaj od njega. Drugače pa sem produkt časa hipijev, ko so bili na sceni Beatles, Ray Charles in drugi. Nisem bil zadovoljen s tem, kar sem počel - klasiko. Bil sem le reinterpretator klasične glasbe, skladb, ki so že napisane. Na Beatle in Stonese pa sem bil navezan, kajti to je bil v osnovi protest proti komunistični diktaturi. In tako sem jih na svoj način pričel interpretirati ter se začel oddaljevati od klasike. To je moj začetek. Pri dvajsetih sem želel emigrirati v ZDA, ki so bile tedaj simbol svobode. Ta račun se ni izšel, a čez mejo mi je uspelo priti, in to v takratno Jugoslavijo, kjer sem se ustalil v Sloveniji. Tu je bil režim precej mehkejši in svojo Ameriko sem našel v Sloveniji. Doživel sem krasna prijateljstva in se glasbeno razvil. Začel sem v skupini Jutro, nadaljeval v bluz formacijah v diskoteki Turist, zatem pa v skupini Sončna pot z Ladom Jakšo in Ratkom Divjakom. Zgodba s Hazardom se je začela, ko sem v parku na Miklošičevi srečal Mira Čekeliša, ki mi je navrgel: "Dani, a greš z nami naredit en super komercialni bend?" Sam sem predlagal še Braca Doblekarja, s katerim sem igral v Septembru. Načrt je bil tak: zadeva naj bo preprosta, polsladka, besedila pa morajo biti kakovostna. Imeli smo nek zaščitni znak, patent za zvok, saj je bil do takrat zvok rok bendov samo zvok kitar. Mi smo imeli klasični klavir in saksofon, ki je bil do tedaj uveljavljen le kot džez instrument, ter izvrstnega pevca. Po tridesetih letih se to še vedno vrti na radijskih postajah. Si predstavljate?
To so bili časi, ko sem bil zelo popularen. Takrat so me povabili na občino, kjer me je zasliševal nek tovariš v civilu in me nagovarjal, naj začnem sodelovati s tajno policijo. Prisluškoval naj bi bolgarskim državljanom, ki so živeli v Sloveniji, na primer pevcu iz opere, violončelistki, ki je igrala v Slovenski filharmoniji. Ponudbe nisem mogel sprejeti, zato sem moral po štirinajstih letih tako rekoč v trenutku zapustiti Slovenijo. Bil sem v šoku, saj so me odrezali od mojega socialnega okolja in Slovenije, ki jo imam tako rad. Čeprav sem Bolgar in belgijski državljan, sem po srcu Slovenec."
... Več v Hopla, ki ga pri svojem najljubšem prodajalcu dobite za samo 1,80 €!
