Homeopatija je naravni sistem zdravljenja, ki ga je na začetku 19. stoletja utemeljil dr. Samuel Hahnemann. Celovito teorijo, na kateri temelji homeopatija, je predstavil v homeopatski »bibliji« Organon umetnosti zdravljena. Osnovni princip homeopatije, da se podobno zdravi s podobnim, srečamo že pri Hipokratu in kasneje pri Paracelsusu, vendar ga kot sistematično podlago za zdravljenje zasledimo šele pri Hahnemannu. V Sloveniji se je začela homeopatija širiti že na začetku 19. stoletja. Eden pomembnih homeopatov iz tistega časa dr. Matevž Gradišek iz reda usmiljenih bratov je od leta 1807 do leta 1811 vodil ljubljansko bolnišnico v Ajdovščini. V okviru bolnišnice je ustanovil tudi klinično šolo za homeopatijo. Ko je zapustil bolnišnico, je imel homeopatsko ordinacijo v svoji hiši v Zavrhu pod Šmarno goro. Takrat so se s homeopatijo v Sloveniji ukvarjali posamezni zdravniki, veliko homeopatov pa je bilo tudi med duhovščino in plemstvom.

Podobno zdravi s podobnim
Zakon podobnosti (da se podobno zdravi s podobnim ali similia similibus curentur) je temeljni zakon homeopatije in razlaga, da lahko zdravilo oziroma snov, ki pri zdravem človeku povzroči določene simptome, zdravi podobne simptome pri bolnem. Vesna Šipka, dr. med., iz zdravilnega centra Medin je razložila, da homeopatska zdravila pomagajo telesu, da se pozdravi samo. Homeopatsko zdravljenje pa se osredotoča na posameznikovo čustveno-mentalno raven. »Za pomoč pri vzpostavitvi ravnovesja se uporabljajo homeopatska zdravila, ki so izdelana na poseben način – so potencirana. Potenciranje pomeni, da se snov, ki se uporabi za zdravilo, redči in pretresa. Homeopatsko zdravilo se določi za vsakega bolnika posebej na osnovi zanj značilnih simptomov, diagnoza bolezni je za določanje zdravila manj pomembna. Zato pravimo, da je homeopatija individualna metoda zdravljenja,« je pojasnila Goriškova.

Neprecenljiv vir izkušenj
Homeopatska zdravila so izdelana iz rastlin, mineralov in živalskih izločkov – strupov. »Vsa zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju, so prej preizkušena na zdravih prostovoljcih. Na podlagi takšnih preizkusov zdravil se določijo simptomi. To so tisti, ki jih razvijejo preizkuševalci po določenem času jemanja zdravil in so zbrani v homeopatski Materii medici, kjer so zbrani opisi vseh zdravil, ki so bila preizkušena,« je razložila Irena Gorišek. »Več kot 2000 jih je, od tega približno 200 pogosto uporabljenih, druga pa zelo redko oziroma občasno. Poleg Materie medice je za homeopatskega zdravnika zelo pomembna knjiga Repertorij, v njej so zbrani vsi simptomi, tako mentalni kot splošni in lokalni. Torej simptomi, ki so se pojavili pri preizkusu zdravila oziroma ki so bili klinično potrjeni. Slednji so tisti simptomi, za katere iz klinične prakse vemo, da so bili pozdravljeni z določenim zdravilom. »Homeopatsko zdravljenje je namenjeno vzpostavljanju ravnovesja v organizmu in če so simptomi bolezni le izraz porušenega ravnovesja, je pomembno, da teh simptomov ne zatiramo, ampak na neki način pomagamo telesu, da simptome odstrani. Zato na začetku zdravljenja včasih zasledimo poslabšanje bolezenskega stanja, ki pa je le prehodno in pomeni, da je zdravljenje steklo v pravo smer,« je poudarila predsednica homeopatskega društva.

Ključna je natančna anamneza
Podlaga za določitev homeopatskega zdravila je skrben in natančen opis vseh bolnikovih težav, navad, duševnega stanja, splošnih značilnosti in občutljivosti. Na podlagi anamneze, ki se jo sestavlja vsaj 1 uro, se določijo simptomi, ki so za bolnika značilni, in na podlagi teh simptomov se predpiše homeopatsko zdravilo. Ob naslednjem obisku, navadno je to čez 6 do 8 tednov, se preveri rezultate zdravljenja in določi zdravljenje za naprej. »V homeopatiji obstajajo natančna pravila, po katerih naj bi potekalo zdravljenje in na podlagi katerih zdravnik homeopat ugotavlja, ali zdravljenje poteka v pravo smer, in se odloči, kako bo zdravljenje nadaljeval. Pri kroničnih boleznih poteka zdravljenje počasi, pomembno je, da se bolnikovo počutje izboljša tako na duševni kot tudi na splošni ravni. Opažamo, da se lokalni oziroma fizični simptomi navadno izboljšajo kasneje kot splošni in duševni,« je razložila Irena Gorišek. V času zdravljenja odsvetuje uživanje mete, kamilice, mentola, kave in uporabo snovi, ki imajo močan vonj. Prav tako se na začetku zdravljenja odsvetujejo zobozdravniški posegi, kar pa ne pomeni, da ob težavah bolnik ne sme obiskati zobozdravnika, le učinek zdravljenja je treba po obisku preveriti in ga ponoviti, če pride do poslabšanja že vzpostavljenega izboljšanja bolezni. Glede prehrane v homeopatiji večinoma ni posebnih navodil. Veljajo pa pravila zdrave prehrane in zdravega načina življenja, saj tako potek zdravljenja pospešimo.
»Med homeopatskim zdravljenjem se lahko jemljejo vsa zdravila, ki jih je predpisal zdravnik uradne medicine, dokler se stanje ne izboljša do te mere, da se lahko odmerek posameznih zdravil zmanjša oziroma ukine. Nikoli pa naj bolnik tega ne naredi sam, brez posveta s svojim zdravnikom,« je opozorila Goriškova.

Zdravilo je treba jemati ločeno od hrane
»Homeopatska zdravila je treba jemati vsaj 20 minut pred jedjo, kroglice se raztopijo pod jezikom, kapljice se použijejo z malo vode tako, da se nekaj časa zadržijo v ustih,« je razložila Goriškova. Ne sme se jih izpostavljati močnemu soncu, shranjevati v bližini računalnika, mobilnega telefona ali v bližini snovi, ki imajo močan vonj.

Zdravi kronične in akutne bolezni
S homeopatijo se lahko zdravijo tako kronične kot akutne bolezni. »Pri posameznih lažjih akutnih stanjih si lahko bolniki, ki malo poznajo homeopatijo in imajo doma osnovni komplet zdravil, pomagajo tudi sami. Prav tako si lahko pomagajo pri lažjih poškodbah. Pri lažjih akutnih stanjih lahko svetuje tudi farmacevt ob prodaji zdravil. Vsa kronična in ponavljajoča se obolenja pa spadajo v ordinacijo homeopatskega zdravnika, ki bo znal tudi presoditi, kdaj je potrebno tudi zdravljenje ali dodatno diagnosticiranje uradne medicine,« je povedala Goriškova.

Homeopatija v Sloveniji
Danes je homeopatija v Sloveniji opredeljena kot sistem zdravljenja, s katerim se smejo ukvarjati le osebe s končano medicinsko fakulteto in zdravilsko licenco. Zakon trenutno še ne dovoljuje zdravnikom, ki se ukvarjajo s homeopatijo, da bi lahko obdržali tudi zdravniško licenco. V Evropi se lahko zdravniki svobodno odločajo za uporabo homeopatije pri zdravljenju svojih pacientov, v sosednji Avstriji je zdravniška zbornica tista, ki zdravnikom podeljuje licenco za zdravljenje s homeopatijo. Pravilnik o uporabi homeopatskih zdravil v humani medicini, ki je v Sloveniji stopil v veljavo oktobra 2008, predstavlja pravno podlago za registracijo homeopatskih zdravil in njihovo prodajo v lekarnah. S tem se je Slovenija izenačila z drugimi državami Evropske unije, kjer je homeopatska zdravila mogoče kupiti v večini lekarn.

Homeopatskih zdravil na recept v Sloveniji še ni mogoče dobiti
»Možnosti homeopatskega zdravljenja na napotnico so še daleč. Najprej bo treba homeopatijo uvrstiti v zdravstveno dejavnost, kako bodo stvari potekale naprej, je težko napovedati,« je povedala Goriškova.
Uradna medicina očita homeopatiji, da ni znanstvena metoda, in ji ne priznava učinkovitosti pri zdravljenju. Ne upošteva znanstvenih študij, ki so bile do zdaj objavljene in ki potrjujejo učinkovitost homeopatskega zdravljenja. »Raziskovalne študije v homeopatiji morajo biti zaradi njene specifičnosti zasnovane drugače kot raziskovalne študije v uradni medicini, je pa teh študij veliko, tudi visokokakovostnih, tako na populacijah bolnikov kot tudi v laboratorijskih pogojih.
Ker je homeopatija medicinski sistem, je prav, da se z njo ukvarjajo zdravniki. V nekaterih državah, kjer se s homeopatijo ukvarjajo tudi 'nezdravniki', je njihovo izobraževanje izjemno obsežno in zahtevno. V Sloveniji takšnega izobraževanja še nimamo,« je povedala Goriškova.

Slovensko homeopatsko društvo že 16 let izobražuje in usposablja zdravnike, zobozdravnike in farmacevte za samostojno delo na področju homeopatije. Več o novih ciklusih izobraževanja v aprilu si preberite na www.shd.si.

Praktični kotiček
(vir: Vodnik naravne medicine)
Prehlad
BOLEZENSKI ZNAKI IN ZNAČILNOSTI:
1. topa težka glava, občutek teže v očeh in udih, bolnika trese kot pri gripi, kljub vročini ni žejen
ZDRAVILO: Gelsemium
2. silovito kihanje, slabšanje na odprtem zraku, bolnik ne prenese vonja rož, zlasti pri senenem nahodu
ZDRAVILO: Sabadilla
Gripa:
BOLEZENSKI ZNAKI IN ZNAČILNOSTI:
1. hude bolečine v udih, tudi v kosteh, stalne bolečine v očeh
ZDRAVILO: Gelsemium
2. skrajni nemir, zelo boleče in trde mišice, slabše stanje pri počitku in ponoči, boljše pri neprestanem gibanju, bolnika močno mrazi, na toplem bolje
ZDRAVILO: Eupatorium perfoliatum
Hemoroidi:
BOLEZENSKI ZNAKI IN ZNAČILNOSTI:
1. boleči, srbeči hemoroidi
ZDRAVILO: Nux vomica
2. krvaveči hemoroidi
ZDRAVILO: Chamomilla
Revmatizem, bolečine v hrbtu:
BOLEZENSKI ZNAKI IN ZNAČILNOSTI:
1. zaradi prenaprezanja, bolnik se počuti, kot da bi imel rane, znatna občutljivost za dotik in pritisk
ZDRAVILO: Arnica
2. najhuje pri počitku in v začetem gibanju, stanje se izboljša z obzirnim razgibavanjem, slabše pri mrzlem vlažnem vremenu, bolje na toplem
ZDRAVILO: Rhus toxicodendron
Glavobol:
BOLEZENSKI ZNAKI IN ZNAČILNOSTI:
1. slabše pri najmanjšem gibu, celo pri premikanju oči
ZDRAVILO: Bryonia
2. kakor obroč okoli glave ali pa zadaj v glavi in se širi od vratu v čelo, slabše pri ležanju, zaradi izpostavljanja soncu
ZDRAVILO: Gelsemium
Stres:
BOLEZENSKI ZNAKI IN ZNAČILNOSTI:
1. razdražljivost, zagnanost, velika pričakovanja do sebe in drugih, teženje k čezmernemu uživanju hrane, alkohola, tobaka, zjutraj se počuti slabo
ZDRAVILO: Nux vomica
2. čustveni stres, žalost, razočaranje
ZDRAVILO: Ignatia
Boleča menstruacija
BOLEZENSKI ZNAKI IN ZNAČILNOSTI:
1. krčevite bolečine, ki jih toplota olajša
ZDRAVILO: Magnesia phosphorica
2. neznosna bolečina, razdražljivo počutje, zadirčnost
ZDRAVILO: Chamomilla
Krčne žile
BOLEZENSKI ZNAKI IN ZNAČILNOSTI:
1. pri vdanih, čustvenih in nežnih ljudeh
ZDRAVILO: Pulsatilla
2. akutno vnetje žil s trombozo ali brez nje
ZDRAVILO: Vipera