Najpomembnejši cilji, ki jih želi vlada doseči s spremembami in dopolnitvami zakona, so ob tem tudi zagotovitev primerljivih kadrovskih, organizacijskih in varnostnih pogojev za načrtovanje in delovanje sodišč, glede na različne velikosti in potrebe sodišč, ter zagotovitev možnosti za stalno in celovito izobraževanje zaposlenih v pravosodnih organih. Poleg tega želijo urediti oglasne deske na sodiščih v smislu večje dostopnosti javnosti. Te naj bi bile objavljene tudi na svetovnem spletu, na njem pa naj bi natančno opredelili številko zadeve, ki se obravnava, datum, uro, sobo, kjer poteka obravnava, sodnika, ki sodi in stranke.

Stranka, ki meni, da sodišče krši njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, lahko na predsednika sodišča, ki obravnava njeno zadevo, naslovi pritožbo. Center za izobraževanje v pravosodju, ki ga ustanovi pravosodni minister, pa po drugi strani izvaja izobraževanje sodniških pripravnikov, organizira in skrbi za izvedbo pravniških državnih izpitov ter drugih preizkusov znanja v pravosodju, organizira izvedbo različnih oblik stalnega izobraževanja sodnikov, strokovnih sodelavcev, itd. Z novelo zakona se sicer postavlja tudi pravni temelj za posredovanje predhodnega vprašanja v sprejem Sodišču Evropskih skupnosti.

Sodniški pomočniki sprejemajo na zapisnik vloge ter izjave strank in po naročilu sodnika opravljajo manj zahtevna dela v zvezi s pripravo za glavno obravnavo oziroma za druga dejanja v postopku, pripravljajo obračun stroškov, izdelujejo osnutke odločb in opravljajo drugo delo v sodnem postopku po odredbi sodnika. Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo postopke in odločajo v zadevah sodnega registra, vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev, sklepe o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojnih listin ter sklepe in odredbe o predujmih, varščinah in stroških postopka ter o sodnih taksah. Poleg tega na prvi stopnji odločajo o vpisih, o katerih po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, ne odloča sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča, in odločajo v zapuščinskih zadevah zakonitega dedovanja, v katerih je predmet dedovanja le premično premoženje. Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo sodne pisarne in javne knjige kot organizacijske enote ter opravljajo druge zadeve v skladu z zakonom in sodnim redom. Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik oziroma višji sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo.

Novela zakona določa tudi, kakšne pristojnosti ima sodni svet. Ta predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo, predlaga DZ razrešitev sodnika, odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije, daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje DZ o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč. Poleg tega sodni svet sprejme merila za najmanjši pričakovani obseg in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, pri čemer upošteva zlasti vrsto in težo zadev, način rešitve ter sodelovanje strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov in drugega sodnega osebja, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi vodenje dvojezičnih postopkov, obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva.

Na podlagi zakonskih sprememb bo pravosodna ministrica s podzakonskim aktom predpisala varnostne standarde poslovanja sodišč. Med minimalne varnostne standarde bi sodili zlasti vzpostavitev video nadzora, kontrole in identifikacije obiskovalcev sodišča in zaposlenih, notranja oprema razpravnih dvoran in zasliševalnic, posebni dostopi za stranke ter zaposlene in drugo. V skladu s predlagano rešitvijo je pristojnost ministra omejena na dajanje predhodnega mnenja k predlaganim merilom, ki jih bo moral sodni svet sprejeti z dvotretjinsko večino, ne glede na to, ali je mnenje ministra pozitivno ali negativno.