Po treh dneh silovitih bojev, jasnih izgubah položajev na fronti, širjenju konflikta na Abhazijo, novih napetostih med Ukrajino in Rusijo in naraščajočih žrtvah med civilnim prebivalstvom je bila Gruzija včeraj pozno popoldne prisiljena razglasiti enostransko prekinitev ognja. Rusiji je ponudila takojšen začetek pogovorov o premirju. Proti večeru je postalo jasno, da je konflikt dobil novo nevarno razsežnost. Jasneje kot kadar koli prej, se je vanj vmešala še največja svetovna velesila. ZDA so namreč z letalskimi vojaškimi transport iz Iraka začele v Gruzijo prevažati 2000 gruzijskih vojakov, ki so Washingtonu pomagale pri stabilizaciji države. Ta pomoč za obrambo Gruzije dejansko pomeni, da so ZDA posredno vstopile v vojno. Kakšne dve uri po razglašenem premirju so ruski mediji prenesli domnevno sporočilo predsednika Dmitrija Medvedjeva med telefonskim pogovorom s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Pogoj za premirje je bil nedvoumen: "Gruzija naj se brezpogojno umakne in podpiše obljubo, da ne bo več napadla Južne Osetije."

Zaostrovanje razmer na Kavkazu se je čez konec tedna dogajalo z izjemno hitrostjo. Rusija je po Gruziji udarila z izjemno odločenostjo. Iz Severne Osetije so se v gruzijsko separatistično republiko valile kolone tankov. Srditi boji so potekali v prestolnici samooklicane države Cinvaliju. Ruski lovci so raketirali gruzijsko mesto Gori. Domnevno so nameravali bombardirati bližnje vojaške inštalacije, a so zadeli stanovanje bloke. Ubitih naj bi bilo najmanj pet oseb, končno število žrtev bo verjetno precej višje. Zračne napade so doživela še druga gruzijska mesta, med njimi tudi Poti ob Črnem morju, kjer se nahajajo skladišča nafte.

Južnoosetijska prestolnica Cinvali je v nedeljo padla v ruske roke. Gruzijske sile so se bile pod premočjo nasprotnikov prisiljene umakniti. Uradni Tbilisi je zagotovil, da se je umik ruskih enot zgodil iz celotnega "območja konflikta", vendar so se po poročanju ruskih medijev boji tam nadaljevali tudi po ponujeni enostranski gruzijski prekinitvi ognja. Preden bo potihnilo rusko orožje, je Moskva nameravala preveriti informacije o umiku gruzijskih sil. "Gruzijski strani ne zaupamo," je pojasnil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Karasin.

Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je ocenil, da je Rusija kršila ozemeljsko celovitost Južne Osetije in je uporabila nesorazmerno silo. Rusijo je pozval k takojšnjemu premirju. Podobno je storil ameriški predsednik George W. Bush. Vojaška akcija Rusije, tako še opozorilo z Washingtona, bi utegnila imeti "pomemben vpliv na dolgoročne odnose med ZDA in Rusijo".

Spopadi so se v nedeljo razširili še na drugo gruzijsko separatistično pokrajino Abhazijo. Tamkajšnji predsednik Sergej Bagapš , sicer tudi prorusko usmerjen voditelj, je izklical popolno mobilizacijo. 1000 vojakov je napotil v strateško abhazijsko dolino Kodori, kjer naj bi se že več mesecev nahajali gruzijski vojaki. Rusije je zanikala, da za morebitnim odprtje druge fronte v Gruziji, gre iskati prstne odtise Kremlja.