Poroka je sila zanimiv običaj, tako različen od kulture do kulture in pogosto hudo zapleten. Na Kitajskem, denimo, je najbolj pomembna rdeča barva, bog ne daj, da bi bila izbrana katera druga. V Vietnamu imajo izjemno pomembno besedo vedeževalci, medtem ko na Filipinih ni primerno za darilo prinesti noža ali kakšnega drugega ostrega rezila, ker prinaša nesrečo in bi neizbežno, tako pravi verovanje, pripeljalo do predčasne razveze.

Pomen barv

Na Kitajskem je marsikaj skrito v barvah. Tako je na dan poroke pogosto v rdečem nevesta, rdeča so vabila na poroko, darila, pisemske ovojnice z denarjem, prav tako je v rdeče preoblečen dom ženina in neveste. Ne zavoljo vladajočega komunizma, marveč zavoljo tradicionalnega prepričanja, da ta barva predstavlja ljubezen, srečo in uspeh.

Pred obredom mora nevesta skupaj s prijatelji na samo, češ da bo tako simbolično žalovala, ker zapušča starše.

Zanimivo je, da je po prepričanju najboljši čas za poroko natanko med polnima urama, denimo, kmalu po 9.30 dopoldne, kajti tako bo par skupno življenje začel s potjo urinih kazalcev navzgor in ne navzdol. Simbol uspešnega življenja.

Ženin mora, mimogrede, seči še v žep. Nevestinim prijateljem običajno ponudi rdeče pisemske ovojnice z denarjem, da bi mu nevesto vendarle pustili odpeljati.

In še: običajno je torta zgrajena iz več nadstropij, pri čemer vsako predstavlja stopnico uspeha v skupnem življenju. Zato najprej zarežejo v najnižjo stopničko.

Obleke nikar!

Na Filipinih, kjer so ohranili številne tradicionalne običaje, velja, da nevesta svoje poročne obleke ne sme pomeriti pred poročnim dnem. Noži in drugi ostri predmeti po prepričanjih tamkajšnjih prebivalcev napovedujejo ločitev, zato se jih izogibajo. Po drugi strani pa je dež na poročni dan zelo dobrodošel, ker kaplje predstavljajo srečo in veselje.

Ženin mora biti po njihovih prepričanjih prvi v cerkvi, kar naj bi odganjalo nesrečo.

Če ima nevesta željo biti glavna v družini, potem naj, tako še veli tradicija, med hojo proti oltarju stopi na ženinove čevlje. Ženinu, po drugi strani, to ni zapovedano, je pa to, kot kaže, bolj samoumevno.

Če je pri obredu samsko dekle, ki si želi poroke, potem ji svetujejo, naj stopa po nevestinih stopinjah, s čimer se ji bodo želje uresničile. Vsekakor je učinkovitost tega prepričanja vprašljiva.

Obredi so domala povsod po svetu draga zabava, pri čemer so Filipinci iznašli prav koristen instrument: običajno izberejo nekakšne pokrovitelje, ki so hkrati priče pri obredu. To sta lahko tudi priljubljeni stric ali teta, kdaj pa kdaj kateri od staršev.

Srečni številki

Pomembni sta še dve številki - 8 in 13. Pri tradicionalnem obredu si ženin in nevesta nadeneta svilen trak v obliki številke osem, kar predstavlja večno zvestobo. Ženin medtem nevesti ponudi trinajst kovancev v znak popolne pripadnosti in soprogine sreče ter materialne dobrobiti njunih otrok.

Dokaj zapleteni so ostali običaji v Vietnamu, čeravno je v sodobnih časih mladima zaljubljencema prikrajšana marsikatera tradicionalna pokora. Če se par odloči za tradicijo, potem se obred začne že davno pred dnem poroke. Ženin ali njegovi starši morajo najprej vljudno prositi nevestine starše za njeno roko. Na veliki dan sledi obred tako pred njenimi predniki v njeni hiši kot obred pri ženinu, kjer se morata prav tako pokloniti prednikom v znak dobrodošlice v novem domu. Šele nato sledi poročna zabava, pri kateri je dokaj pomembno, koliko ljudi je povabljenih - večje število lahko odraža večje bogastvo družine.

Prav zanimivo je, da zaradi globokega duhovnega pomena obreda datum in čas poroke domala vedno določi vedeževalec, pri čemer so med drugim pomembne letnice rojstva, starost ženina in neveste ter astrološki znak leta, v katerem je poroka načrtovana.

Ob prihodu neveste na ženinov dom mora prestopiti ali preskočiti žerjavico, s čimer razžene zle duhove. Del obreda mora biti obrnjen proti jugu.

Vse za srečo! Ponekod na tem čudovitem svetu je ženinu in nevesti prepovedano celo uriniranje še tri dni po obredu, spet drugod lahko obredje traja kakšen mesec dni. Vsem je skupno, da se vsi ti običaji upravičujejo z željo po sreči - vsak prekršek utegne biti kaznovan z nesrečnim zakonom ali celo hitro ločitvijo. (dfl)