Celo kot vrag rdeča veverica se pripodi z edinega uličnega drevesa, da bi se poigrala s sončnimi žarki, nekoliko podražila bližnje pasje sprehajalce in oddirjala nazaj v svojo neverjetno eksistenco. Ja, se pohvalijo Berlinčani, veveric je v Berlinu veliko, prav tako se v osrčju nekajtisočtonskega betonskega konstrukta prosto sprehajajo lisice. Mesto namreč slovi po svojih zelenih površinah, značilnosti, ki je v nemški prestolnici kriva za pravo "parkomanijo".

Brez stebričkov dima ne gre

Berlinčani nimajo morja, tudi hribovja je bolj malo, zato pa imajo parke. Tudi številna okoliška jezera so vredna obiskovalčeve pozornosti, vendar so zaradi svoje lege morda nekoliko manj priročna kot parki. V teh zagomazi od ljudi že ob prvih sončnih žarkih. Od tistih s kravatami pa do onih, ki svojih oblačil niso zamenjali že nekaj let, od posameznikov s knjigo v roki do večdesetglavih turških družin, vsi se v prostem času preselijo na zelene površine. Med obvezno opremo več kot tričlanske zasedbe je skoraj zagotovo najti žogo ali drug športno-zabavni pripomoček in vse, kar je potrebno za spodobno peko na žaru. Ta je namreč nekakšen zaščitni znak berlinskih parkov. Četudi prosto kurjenje po parkih (razen na za to namenjenih prostorih) ni dovoljeno, je dejstvo, da v Berlinu sončni poletni konec tedna ne mine brez nekaj sto stebričkov dima, ki se od petka do nedelje, velikokrat pa tudi med tednom, v razdalji nekaj metrov drug od drugega valijo po vseh zelenih površinah mestnih parkov. Ob njih nekatere skupine postavijo pravo malo kuhinjo, druge se zadovoljijo z zložljivo jedilno mizo in pripadajočimi stoli, tretje le z odejo. Z vsako stopinjo več v zraku je na obiskovalcih nekoliko manj blaga, kopalke v parku niso nobena posebnost, najbolj drzni pa se odločajo celo za nudistično varianto. Zadovoljstvo obiskovalcev po navadi povečujejo še bolj ali manj improvizirajoči akrobati in glasbeniki s svojimi predstavami, razpoloženje pa dvigujejo tudi bolj ali manj spontano prirejeni tako imenovani "open-air" koncerti elektronske glasbe, ki na sobotno ali nedeljsko popoldne v parke privabijo tudi 200 navdušencev hkrati.

Neskončne možnosti zabave

Zabave v Berlinu ne manjka niti v nočnih urah. Na posameznih internetnih portalih, ki na enem mestu ponujajo informacije o kulturnem dogajanju v Berlinu (na primer www.berlin030.de ali www.berlinonline.de), je za vsak petek ali soboto napovedanih tudi več kot sto različnih zabav, pri tem pa stalna ponudba lokalov in klubov v napovednike sploh ni všteta. Mesto slovi po neskončnih možnostih za zabavo, ki se odvija vse dni v tednu, v nekaterih lokalih pa od petkovega večera do poznih nedeljskih ur traja nepretrgoma. Najti je mogoče vse, od lokalov brez električne razsvetljave, v katerih obiskovalci ob svečah mirno žulijo svoj vrček piva in morda s sosedom odigrajo partijo šaha (na primer 5 Ziegen v četrti Prenzlauer Berg), do najbolj divjih klubov, v katerih je dovoljeno vse razen kakršnih koli video naprav (na primer Kit Kat Club v četrti Mitte ali klub Berghain v četrti Friedrichshain). Pri tem je za vstop v klube praviloma treba plačati vstopnino od pet do 15 evrov, cene pijač pa so nekoliko višje kot v Sloveniji. Za pol litra piva je v lokalu treba odšteti od dva in pol do štiri evre, kozarec vina (en deciliter) pa stane od tri do pet evrov.

V nasprotju s pijačo je v berlinskih lokalih precej preprosto najti poceni kosilo. Za slavni berlinski "currywurst" (hrenovko s curryjem) je treba odšteti približno en evro in pol, podobne cene pa po navadi veljajo za turško kuhinjo: burek, kebab ali turško pico je ob vsakem času mogoče kupiti že za en evro, čeprav se njihove cene v večini primerov vrtijo okoli dveh evrov in pol. Malo denarja (od štiri do šest evrov) je navadno treba odšteti tudi za glavno jed iz indijske in drugih azijskih kuhinj, od šest do 10 evrov pa stanejo tako imenovani brunch obedi (mešanica zajtrka in kosila), ki so organizirani kot samopostrežni bari raznovrstnih toplih in hladnih jedi, ki si jih je za fiksno ceno mogoče naložiti v poljubnih količinah. Seveda je v Berlinu mogoče jesti tudi v prestižnejših restavracijah, s prestižem pa je usklajena tudi cena (na primer nekoliko dražja, a še dosegljiva restavracija Grill Royal ali ekskluzivna China Club, obe v četrti Mitte). Posebno znana območja z restavracijami in bari, ki se vrstijo drug za drugim, so ulica Simon-Dach in njena okolica v Friedrichshainu, Oranienstrasse in okolica v Kreuzbergu, Kastanien Allee z okolico v četrti Prenzlauer Berg ter Hackescher Markt z Oranienburgerstrasse in Rosenthaler Platz v četrti Mitte. V poletnih mesecih so tako čez dan kot ponoči dobro obiskani tudi klubi ob reki Spree in njenih pritokih oziroma kanalih, ki obiskovalce še posebno mamijo z okolico neposredno ob vodi (na primer nočni klub Bar 25 v četrti Friedrichshain). Posebno priljubljeni so tudi tako imenovani umetniški lokali, na primer Kaffee Burger na Rosenthaler Platz (četrt Mitte).

Mesto umetnosti in mode

Umetnikov se namreč v Berlinu kar tare. Bogato kulturno življenje, ki ga eden izmed turističnih vodnikov po Berlinu primerja z New Yorkom v 80. letih, namreč v mesto poleg turistov privablja tudi številne, med njimi še posebno mlade in neuveljavljene umetnike. V mestu, ki bi mu mirno lahko rekli tudi prestolnica kulture, je obiskovalcem vsak dan na voljo nekaj sto kulturnih prireditev (dnevne napovedi in namige za oglede je najbolje poiskati na enem od številnih zbirnih internetnih portalov, kot je na primer www.zitty.de ali v članku že omenjena portala). Berlin predstavlja kontejner, v katerega se stekajo svetovni tokovi sodobne umetnosti. Živahno umetniško dejavnost je mogoče opaziti ne le v javnih umetniških institucijah (pri tem velja opozoriti, da je vsak četrtek od 18. do 22. ure vstop v javne muzeje brezplačen) in na pročeljih mestnih stavb, ampak tudi v številnih zasebnih galerijah in galerijicah, pa v bolj ali manj improviziranih teatrih, celo v umetniško zasnovanih lokalih in v majhnih trgovinicah, v katerih še neuveljavljeni modni oblikovalci prodajajo svoje unikate.

Berlin je namreč tudi mesto mode. Poleg majhnih oblikovalskih trgovin, ki so večinoma v četrtih Prenzlauer Berg (še posebno v ulici Kastanien Allee), Kreuzberg, Friedrichshain in Mitte (posebno Scheunenviertel), so si svoje mesto poiskala tudi že uveljavljena imena iz sveta mode in svoje prodajalne nakopičila v mestnem središču (četrt Mitte, še posebno Friedrichstrasse) in v četrti Schoeneberg (Kurfürstendamm), medtem ko je manjša ali večja nakupovalna središča mogoče najti v vsaki nekoliko večji ulici. V teh središčih so večinoma skoncentrirane večje trgovske verige, ki jih je mogoče najti tudi v Sloveniji, je pa nakup v njih navadno tudi najugodnejši. Za vsak nekoliko bolj originalen kos blaga je namreč treba odšteti tudi nekoliko več denarja.

Ogleda vredni

Berlin se razteza na površini 892 kvadratnih kilometrov, zato si vseh omenjenih predelov mesta peš v nekaj dnevnih ni mogoče ogledati, ampak je treba poiskati hitrejši prevoz. Mesto se ponaša z izjemno razvito mrežo javnih prevoznih sredstev (na voljo so avtobusne linije, S-Bahn, U-Bahn in tramvaj), ki pa je precej draga: za enkratno vožnjo v eno smer v prvi coni je treba odšteti 2,10 evra, dnevna karta za to cono pa stane 6,10 evra. Tedenska karta znaša 26,20 evra. Še dražja je izposoja koles, ki stanejo okoli 10 evrov na dan.

Je pa v omenjenem okviru prevoznih možnosti relativno hitro mogoče doseči vse zanimive mestne predele in že omenjena območja. Poleg njih so ogleda vredni še Brandenburška vrata (Brandenburger Tor), Unter den Linden in Muzejski otok (Musee Insel) s pripadajočimi institucijami, Alexanderplatz s televizijskim stolpom, Reichstag, Potsdamer Platz, Tiergarten in drugi parki, berlinski živalski vrt, Mauerpark z nedeljskim bolšjim trgom in drugi bolšji trgi, turška tržnica v četrti Neu Köln, ostanki berlinskega zidu, Židovski muzej, Checkpoint Charlie, grad Charlottenburg. In zagotovo je v Berlinu mogoče najti še mnogo več.