Francija sicer s 1. julijem prevzema predsedovaje EU. Tedaj naj bi stekla tudi skupna koordinacija s Češko in Švedsko, ki se vse tri zavzemajo za hiter zaključek pogajanj s Hrvaško. Diplomati pa opozarjajo, da ne bo šlo tako lahko, saj Francija izrazito nasprotuje članstvu Turčije v EU, Češka pa ne pristaja na roke za ratificiranje Lizbonske pogodbe, brez česar bi se hrvaški sprejem lahko zamaknil, kar sta jasno povedala tudi Sarkozy in Merklova,

Nekateri trdijo, da je pravno mogoče sprejeti Hrvaško v EU tudi brez Lizbonske pogodbe, vendar ta hip za kaj takega ni politične volje niti med največjimi hrvaškimi zaveznicami.

Tri bodoče predsedujoče so sicer pretekli teden že predstavile smernice za vodenje EU v naslednjem letu in pol. V njih je Hrvaški posvečenega precej prostora, predvsem v smislu njenega čim hitrejšega približevanja EU.

Pusić: Hrvaška lahko članica EU kljub irskemu "ne"

Obstajajo tehnične in pravne možnosti, da Hrvaška vstopi v Evropsko unijo ne glede na to ali bodo vse članice sprejele Lizbonsko pogodbo, je danes v Zagrebu izjavila predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU, Vesna Pusić. Dodala je, da izid irskega referenduma ne bo imel posledic za potek pogajanj med Hrvaško in unijo.

"V okviru 34. poglavja hrvaških pogajanj obstajajo tehnične in pravne možnosti, da bi Hrvaška postala članica tudi če bi vse šlo slabo. V tem primeru bo potrebno več politične volje znotraj same unije, hkrati pa absolutna preciznost Hrvaške v izpolnjevanju pogojev," je izpostavila Pusićeva v izjavi po seji omenjenega odbora.

Glavni hrvaški pogajalec z EU Vladimir Drobnjak pa je na novinarski konferenci zatrdil, da mora Hrvaška nadaljevati pogajanja in izpolnjevati merila, ki jih je dobila.

Člani odbora so danes razpravljali predvsem o pogajalskih stališčih za poglavje 22. - regionalna politika in koordinacija strukturnih elementov, ki govori tudi o delitvi države na statistične regije. Kot je poudarila Pusićeva, je problem v tem, da je najrazvitejše območje v državi, prestolnica Zagreb, vključeno v statistično regijo severozahodna Hrvaška, ki zaradi tega nima najugodnejših pogojev za dostop do denarja iz evropskih skladov do leta 2013. Dodala je, da bo Hrvaška v pogajanjih zahtevala pravico za spremembo statističnih regij na podlagi popisa prebivalstva leta 2011.