Vaša zavzetost za kosovske probleme, kot vidimo iz poročil, vam ne more prinesti slave niti priznanja, vse prej pa si boste nakopali sovraštvo Srbov, ki bo prešlo na vse Slovence. Istočasno, ko zastavljate vse napore za stvari, ki so Slovencem prej nekoristne ali celo škodljive, zanemarjate pereče slovenske probleme.

Radi bi vam svetovali, kaj je potrebno storiti in kako resna je zadeva, pa iz poročil vidimo, da imate dovolj resnih nasvetov, a jih gladko ignorirate. S tem ne zanemarjate le svojih dolžnosti, ampak žalite in podcenjujete vsakega Slovenca, ki je resno zaskrbljen in ostaja brez moči. Prepričani smo, da se vam bo to prej ali slej maščevalo.

Pomembno pa je dejstvo, kot je dejal predstavnik grškega zunanjega ministrstva George Koumoutsakos: "Povsem logično je: če obstaja težava med državo, ki želi v Nato, in članico Nata, država članica ne bo dala soglasja." Poudaril in dodal je: "To vprašanje je treba rešiti enkrat za vselej, če želimo v prihodnost zreti z optimizmom."

Če je Grčija lahko ustavila sosedo Makedonijo, da se pridruži Natu, zaradi spora, zakaj Slovenija ne bi mogla napraviti enako zaradi spora s Hrvaško? Rešitev za mejne nesporazume je preprosta: Hrvaška mora nemudoma prenehati s svojimi neupravičenimi ozemeljskimi zahtevami in v nobenem primeru ovirati Sloveniji prostega dostopa do odprtega morja. V nasprotnem primeru mora Slovenija preprečiti sprejem Hrvaške v EU in Nato.

Ponovno želimo opozoriti na knjigo Franca Kuneja "Zamolčana Istra", ki ste jo sprejeli in omenja priznanega hrvaškega zgodovinarja, ki mu je tudi Tuđman dal posebno priznanje, Stjepana Srkulja (1937; Hrvatska poviest u devet karata; Zagreb: Hrvatski izdavalacki bibliografski zavod).

Na strani 70 Kunej piše: "Srkuljeva knjiga obravnava tista dejstva, ki (izpod uglednega hrvaškega zgodovinarja) v besedi in kartografiji dokazujejo, da Istra nikoli ni bila hrvaška, dejstva, ki govorijo o slovenskih prebivalcih Istre od 6. stoletja naprej…" V Kunejevi knjigi je dovolj zgodovinskih dokazov o slovenski prisotnosti v Istri. Tudi dr. Krneljeva in dr. Klasinc sta zbrala dovolj pozitivnih argumentov v prid Slovenije, pa jih ignorirate in ne posredujete hrvaški strani. Bog vedi, zakaj.

Za zaključek vas želimo še spomniti na dejstvo, da je bivša Jugoslavija v sporazumu z Italijo na zahodni meji Slovenije podelila velik del slovenskega ozemlja Italiji v zamenjavo za hrvaško ozemlje, ki ga je Hrvaška po razpadu Jugoslavije priključila Hrvaški. Kako nam bodo Hrvatje povrnili to izgubo slovenskega ozemlja?

Čas se izteka in edinstvena priložnost za zaščito naše lastnine se ne bo povrnila, kot se ni za Koroško niti za Primorsko. Prosimo vas, ukrepajte, preden bo prepozno. S spoštovanjem.

Za Avstralsko slovensko konferenco,

Cvetko Falež predsednik ASK

Odprto pismo ministrici za zdravje

Spoštovana gospa Zofija Mazej Kukovič!

Po neuspešnih poskusih, da bi kot izobraženi kader (univerzitetna diplomirana specialistka elektronske tehnike, smer fizikalna in biomedicinska elektronika) v Slovenji po več letih bivanja z družino pridobila ustrezno zaposlitev, in po tem, ko se tudi ministrstvo za zdravje na naš dopis z 22. aprila 2008 s prošnjo po razgovoru ni odzvalo, se na vas obračam z odprtim pismom, s katerim želim opozoriti na svoj problem.

Z odločbo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo imam priznano stopnjo visokošolskega izobraževanja, pridobljeno po univerzitetnem študijskem programu, naziv specialist elektronske tehnike ter smer izobraževalnega programa: fizikalna in biomedicinska elektronika. Z odločbo sem pridobila pravico za delo v Republiki Sloveniji, ki je ni mogoče uveljaviti zaradi tega, ker imenovane izobrazbe ni v sistemizaciji delovnih mest ministrstva za zdravje.

Imenovani program vsebuje poleg klasičnih predmetov matematike, fizike, elektronike naslednje specialistične predmete (predavanja): elektronske naprave za diagnostiko, zdravljenje in kirurgijo, sistemi prikazovanja v medicini, varstvo pri delu, biološke molekularne strukture, varovanje življenja, fiziologija in anatomija človeka, biometrija, biomehanika, bioelektrični postopki, biohimija, biofizika, menedžment…

Od leta 2005 sem se prijavljala na razpise delovnih mest v zdravstvu, za katera sem usposobljena: vzdrževalec medicinskih naprav (Splošna bolnišnica Celje), diplomirani inženir drugih tehničnih strok - ocenjevalec dela zmožnosti (Inštitut RS za rehabilitacijo), diplomirani inženir drugih tehničnih strok za potrebe tehnično-vzdrževalne službe - služba za medicinsko opremo, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike za potrebe nevrofiziologije, diplomirani inženir tehničnih strok za potrebe tehnično-vzdrževalne službe - preventivna dejavnost (UKC Ljubljana), odgovorna oseba za varstvo pred ionskimi sevanji, vzdrževalec obsevalnih aparatur, strokovni sodelavec - radiofizik pripravnik, dozimetrist (Onkološki inštitut Ljubljana). Število razpisov kaže, da je tehnični kader z znanjem medicine iskan, kljub temu za večino razpisanih delovnih mest ni bil sprejet nihče. Kot pogoj za zaposlitev so potrebna dodatna znanja iz medicine, ki sem jih že pridobila s študijem, 11-letnim delom v medicini in strokovnim usposabljanjem.

Glede posamičnosti primera sta potrebni individualna obravnava in odločba ministrstva o postopku zaposlitve.

Upam, da zapleti, ki so nastali v postopku moje zaposlitve, niso stvar diskriminacije oziroma to ni posledica splošne zaposlitvene politike ministrstva za zdravje.

V primeru rešitve problema bi se dalo tudi preseliti v smeri Ljubljane.

Anželika LomovaSlovenj Gradec

Ovire za starejše in invalidne na železniški postaji Krško

Pišem kot krajanka mesta Krško, in sicer v imenu starejših občanov in invalidov občine Krško. V času, ko se večina ljudi vozi z osebnimi avtomobili in so predvsem pomembne avtoceste, se zelo težko doseže kakšno popravilo ali izboljšanje pri železnici. Toda vendar mi vsi, ki se vozimo z vlakom, prosimo in tudi zahtevamo, da železnica čim prej da narediti oziroma dvigne podest na drugem peronu za izstop z vlaka na železniški postaji Krško.

Izstopanje z vlaka je na postaji Krško (predvsem starejšim in invalidom) zelo težko in nevarno, če nimaš pomoči, saj je treba skočiti, da sploh lahko prideš z vlaka.

To je vrhunec malomarnosti, da ni to že narejeno, ko pa imajo v glavnem vse postaje, tudi manjše od Krškega proti Ljubljani (npr. Brestanica, Blanca, Sevnica itd.), primerno dvignjen peron. To je mala investicija, ki pa bi ljudem Krškega veliko pomenila in jim pomagala. Človek bi pričakoval, da ima Krško take in podobne stvari urejene za svoje občane, ko pa moramo trpeti v svoji sredi tako mogočno nuklearko, z vsemi njenimi nevarnimi odpadki in drugimi posledicami. Upam, da boste ugodili naši skromni želji, da se ne bomo bali potovanja z vlakom in bili v strahu pred poškodbami, ki bi lahko sledile in so se tudi že zgodile.

Dana PotokarKrško