Za postajo Deutschlandradio je Kocka dejal: "Marx velja za inspiratorja socialdemokratsko-socialističnega delavskega gibanja in obenem kot kronska priča totalitarno-diktatorskega gibanja komunizma v 20. stoletju." Toda zadnja leta spet močno odmeva Marxov filozofski opus.
Zgodovinar je poudaril, da je marsikaj v Marxovem delu prehitel čas. Marx se je ukvarjal z industrializacijo. "Postindustrijskih družb si ni mogel zamisliti. Daleč od tega. Ni imel pojma niti o grožnjah modernih diktatur, kakršne smo doživeli v 20. stoletju."
Marx - filozof je za današnji čas relevanten v dveh pogledih, meni Kocka: "Glede metode: ogromen pomen ekonomije za skoraj vsa ostala področja je razdelal na dalekosežen način. To velja še danes." Do danes tudi ni presežena Marxova analiza kapitalizma, "njegov vpogled v neznansko dinamiko in produktivnost tega sistema, kakor tudi njegove gospodarske superiornosti".
V Komunističnem manifestu sta Marx in Engels skorajda napovedala globalizacijo. "V njem je tudi Marxovo zavedanje o ceni za ta razvoj, za napetosti med kapitalistično dinamiko in družbeno trdnostjo, porast neenakosti, razredni boj," je dejal Kocka in dodal: "Vsekakor pa pri Marxu ni najti uporabnih receptov, kako naj se človek spopade z vsem tem."
Marxov grob na londonskem pokopališču Highgate počasi propada - vendar k njemu še vedno roma na tisoče obiskovalcev. Od leta 1956 grob kritika kapitalizma krasi marmorni spomenik, ki ga je dala postaviti Komunistična partija Velike Britanije. Bronasti doprsni kip predstavlja Marxa z dolgimi lasmi in bujno brado. S trimetrske višine z nagubanim čelom zre prek ostalih grobov.
Friedrich Engels je svojega prijatelja 14. marca 1883 našel mrtvega v naslonjaču v delovni sobi, piše dpa. Marx je 34 let, torej več kot polovico življenja, z družino preživel v pregnanstvu v Londonu - dolgo le nekaj kilometrov od zadnjega počivališča. Na pogreb je leta 1883 prišlo enajst ljudi. Engels pa je v pogrebnem nagovoru dejal: "Njegovo ime se bo ohranilo skozi stoletja in prav tako njegovo delo."
