Hranjenje, pitje, kajenje, iskanje primerne radijske postaje in brskanje po predalih – vse to lahko nekaznovano počnemo med vožnjo, čeprav je to početje nevarno. Vsaj tako kot telefoniranje med vožnjo. A pisci zakona o prometni varnosti so na številne nevarnosti očitno pozabili. Upamo, da ne namerno.
Telefoniranje med vožnjo je nevarno, pravzaprav zelo nevarno, opozarjajo strokovnjaki, ki so ugotovili, da so vplivi na voznika med telefonskim pogovorom enaki, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Torej sploh ni pomembno, ali imamo v vozilu vgrajeno napravo za prostoročno telefoniranje, ki v Sloveniji zakonsko pogojuje telefoniranje. Telefoniranje in vožnja pač ne sodita skupaj. No, vsaj tako pravi teorija.
Vsakodnevno dogajanje na slovenskih cestah pa je njena nasprotna podoba. Med vožnjo telefoniramo tako rekoč vsi ali vsaj velika večina, da ne bomo krivični do redkih posameznikov. Še več, med telefoniranjem med vožnjo smo zalotili tudi policiste. Se pravi ljudi, ki bi morali množično kršitev strogo nadzorovati in ukrepati. A tega skorajda ne počnejo.
Zdi se neverjetno, a je resnično: lani so zaradi telefoniranja med vožnjo kaznovali le 1700 Slovencev. Zanemarljivo majhno število, saj dnevno v avtu telefonirajo stotisoči. Ker je možnost, da vas "zalotijo pri delu", izjemno majhna, se zdi tudi kazen, ki bo po novem 120 evrov, bolj simbolične narave. Veliko hujša je tista, ki se vam lahko pripeti na cesti: ker možgani niso sposobni opravljati dveh miselnih operacij hkrati, lahko kot voznik hitro nekaj spregledate, pogosto žal kakšnega otroka ali motorista, posledice nesreče pa na svojih plečih nosite vse do smrti.
Seveda se nam vsem zdi, da brez prenosnega telefona ni mogoče živeti, saj smo od njega večinoma povsem odvisni - spremlja nas povsod, kamor gremo, tudi v avto. Da to ne bo tako, bo treba veliko narediti predvsem na osveščanju voznikov, saj se le redki nevarnosti telefoniranja tudi zavedajo. In tako vsakodnevno igrajo svojevrstno ruleto. Ta pa ne prinaša le sreče...
