V njegovih izjavah so namreč, kot so zapisali v dopisu direktorici inštituta Cirili Toplak, zaznali sovražni govor, direktorico pa pozvali, da ustrezno ukrepa.

Ko je na posvetu razprava nanesla na ljudsko štetje leta 2002, je Janko Prunk med drugim dejal, da je razumljivo, da se danes k slovenstvu prišteva več ljudi kot pred dvajsetimi leti. Država je tako močan inštrument, da vedno vpliva na homogenizacijo ljudstva v državnem sklopu. Ob tem je navedel nekaj primerov te homogenizacije v svetu pa tudi iz zgodovine Slovencev in nadaljeval, da je tretjina študentov, ki se vpisuje na FDV, nekega južnega izvora. Pa so čisto lepi, nič se jim ne pozna, da niso slovenskega izvora. Ob tem je navedel konkretni imeni dveh študentk, ki nista slovenskega izvora in dodal, "lepe punce, pametne". Sledil je glasen smeh med navzočimi na posvetu in vprašanje iz publike: Kaj pa fantje? "Tisto malo manj," se je zasmejal Prunk in požel še glasnejši smeh.

Protest z le tremi podpisi

Dva dni kasneje je na oglasni deski inštituta visel poziv direktorici, naj kot varuhinja zakonitosti na INV ukrepa. "V svoji repliki na tematiko ljudskega štetja 2002 je dr. Prunk z imenom in priimkom navedel sodelavca FDV in študentko FDV, in sicer v razlikovalnem in omalovažujočem kontekstu, ki je bil odkrito seksističen, šovinističen in rasističen," piše v dopisu, pod katerega pa so se podpisali le trije od 22 raziskovalcev na inštitutu: Irena Šumi, Damir Josipovič in Martina Bofulin. Drugi se niso podpisali.

Prunk izstopil zaradi tajkunov, ministrica Kucler-Dolinar ne vidi problema (video)

"Šaljivo, a vseeno neprimerno izvajanje Janka Prunka na nedavni razpravi INV je med drugimi kot tako zaznala tudi skupina mlajših raziskovalcev na INV. Njihovo občutljivost za akademski dialog in pripravljenost, da o tem interno spregovorijo, sem pozdravila in pobudo, naslovljeno direktorici, sopodpisala. Tisti kolegi in kolegice na INV, ki so se pred tedni javno razburjali okoli nekakšnih vodstvenih postopkov, neprimernosti omenjene razprave žal niso razpoznali, temveč so se ob njej glasno zabavali; protest proti takšnemu načinu razpravljanja pa so zagledali le kot še en 'škandal', ki je javno unovčljiv za njihove namene. Slednji z znanostjo in strokovno občutljivostjo tako očitno nimajo nič skupnega," je ob rob Prunkovim izjavam in majhnemu številu podpisov dejala Irena Šumi.

Izjava, nevredna akademske razprave

In zakaj je njihov poziv podpisalo tako malo raziskovalcev? Nekaterim se izjava ni zdela ne vem kako sporna oziroma so jo, kot so nam dejali, razumeli kot šaljivo. Drugim pa se je sicer zdela sporna ali vsaj nevredna akademske razprave, a ob tem spominjajo, da so sami temu, da bi znanstveni svet inštituta vodil Janko Prunk (ta je to mesto zasedel šele pred dobrim mesecem) nasprotovali. "Njegovo imenovanje so poleg direktorice, ki je bila pred leti njegova asistentka, najodločneje podpirali prav nekateri od podpisnikov sedanje peticije proti njemu. Te dvoličnosti pa se ne gremo," smo lahko slišali. Tudi primer Prunk torej kaže na globoke notranje spore na inštitutu, o katerih smo v Dnevniku že poročali.

Nasprotno pa Janko Prunk ocenjuje, da njegove izjave niso nikoli šovinistične, seksistične oziroma sovražne, kvečjemu je včasih, a ne v tem primeru, malce šaljiv. Čudno pa se mu zdi, da ga, če so njegove besede ocenili kot neprimerne, na to niso opozorili že na posvetu. Ob tem poudarja, da sta imela z Ireno Šumi doslej vedno dobre odnose in dodaja, da bo morala dokazati, da je res rekel kaj spornega. Čeprav bi bil, kot pravi, silno vesel, če bi se rešil funkcije predsednika znanstvenega sveta INV.

A kot kaže, direktorica Toplakova ne bo predlagala kakšnih ukrepov proti Prunku. "Z besedami Janka Prunka se ne strinjam, velja pa svoboda akademskih mnenj in jaz kot varuhinja zakonitosti na inštitutu nimam kaj ukrepati. Takšno izjavljanje v Sloveniji pač ni kaznivo dejanje," pravi Cirila Toplak.