Državni sekretar Andrej Šircelj po seji vlade ni želel podrobno razložiti, kje se je zapletlo pri koalicijskem odločanju o sprejetju zakonskih rešitev, s katerimi bi izpeljali javno prodajo delnic Zavarovalnice Triglav, katerih skrbnik in lastnik je Kapitalska družba. "Vsak zakon je predmet političnega usklajevanja in o vsakem predlogu zakona so potrebna posvetovanja s strokovno javnostjo. Pri prodaji Zavarovalnice Triglav si je vlada vzela nekaj časa, da zadevo uskladi."

"Ne strinjam se z načinom umika države iz Zavarovalnice Triglav, ki ga predlaga finančno ministrstvo. Ne razumem, zakaj bi na vrat na nos prodajali takšno državno premoženje. Sploh ker vlada poudarja, da ima presežek v proračunski blagajni," je povedal Bojan Šrot, predsednik SLS. Osebno podpira predlog državnega sveta, po katerem bi Kadov delež prenesli v last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

SLS bo v parlamentarni obravnavi predlagala dopolnilo k zakonskemu predlogu državnega sveta, po katerem bi moral ZPIZ pred morebitno prodajo svojega deleža, ki ga bo upravljal Kad, dobiti dvotretjinsko soglasje državnega zbora. Državni svetniki takšne rešitve niso predvideli, vendar ne gre pozabiti, da so se državljani na novembrskem referendumu izrekli proti takratni vladni rešitvi, po kateri bi Kad prosto razpolagal s svojim deležem Triglava in bi ga torej lahko tudi prodal, kar mu sedanja zakonodaja za okoli 600.000 delnic Triglava onemogoča.

Podobno stališče ima DeSUS. Njegov predsednik Karl Erjavec pravi, da se mu zdi pomembno na ZPIZ prenesti delež Triglava: "V DeSUS nam gre za to, da z dobrimi podjetji zagotavljamo stabilnost pokojninske blagajne, kajti njena likvidnost je lahko čez nekaj let resen problem. Zato ne vidim razlogov, zakaj bi zdaj razprodajali dobra podjetja." V poslanski skupini DeSUS rešitev državnega sveta po besedah vodje poslanske skupine Francija Žnidaršiča načeloma podpirajo, čeprav so nekoliko skeptični do tega, ali je s pravnega vidika skladen z vsemi drugimi zakoni s tega področja.

Tudi viri blizu finančnega ministra Andreja Bajuka opozarjajo na problematičnost predloga državnega sveta. Prvič, zakonska rešitev naj bi bila v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki javnim zavodom - kar ZPIZ je - prepoveduje lastništvo kapitalskih naložb, kot je delež v Zavarovalnici Triglav. Drugič, zgolj prenos deleža na ZPIZ, če bi ta lahko svoj delež kadar koli prodal, naj ne bi skladen z referendumsko voljo, češ da so se volilci javno izrekli proti prodaji tega deleža Triglava. Tretjič, zgolj prenos deleža na ZPIZ brez neposredne udeležbe državljanov naj ne bi bil skladen z določilom zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, po katerem bi morale biti fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanje, medtem ko naj bi finančno ministrstvo z javno prodajo delnic predlagalo enega od načinov prenosa delnic na fizične osebe. Četrtič, vladni finančniki se sprašujejo, ali je predlog državnih svetnikov sploh pravno vzdržen, saj na primer kar v posebnem zakonu o lastninjenju ureja še spremembo popidovskega zakona, ki od Triglava zahteva kotacijo delnic na borzi do 25. januarja.