Ob tem je pojasnil, da je v letošnjem letu prišlo do realizacije cele vrste raziskav s področja poprave krivic in narodne sprave. Pridobljeni so bili originalni dokumenti o delovnih taboriščih, zaključena je bila raziskava, ki temelji na dokumentih o koncentracijskih taboriščih po letu 1945 v Sloveniji, nedavno smo lahko gledali pretresljiv film o ukradenem otroštvu... V arhivih ministrstva so odkrili kartoteko političnih zapornikov, v kateri je 5500 oseb, vendar v to številko niso všteti vsi politični zaporniki oziroma je treba k temu številu prišteti še obsojene v informbirojevskih procesih pa tiste, ki so jim prisilno razlastili zemljo... Dejanska številka je torej še precej večja. Ob tem pa - tako Šturm - "ne smemo pozabiti, da ti ljudje živijo med nami, nekateri so še vedno živi, če ne, pa so živi njihovi svojci, živa so njihova imena".

Šturm je vesel, da je predsednik vlade Janez Janša pristal, da ima na tej proslavi govor, saj bo na tak način poudaril pozornost, ki jo vlada izkazuje problemu priznanja in osebnega dostojanstva teh oseb. Prepričan je, da proslave, ki je namenjena predstavitvi tako množičnega in sistematskega kršenja človekovih pravic, na katerega je opozorilo tudi ustavno sodišče, ni mogoče problematizirati. Dvome, ali ni morda namen takšne proslave, da se skozi stranska vrata "pripelje" lustracija, pa je označil kot žaljive za vse, ki so bili v prejšnjem sistemu s političnimi sodbami prizadeti. Šturm je včeraj še povedal, da so na ponedeljkovo proslavo povabili še živeče politične zapornike in da bodo prav oni glavni gostje proslave.

"Vse kaže, da vlada znova pripravlja proslavo, ki bo sprožala polemike in razdvajala slovensko javnost," je načrtovano proslavo ob 10. decembru komentiral vodja največje opozicijske poslanske skupine Miran Potrč. V poslanski skupini SD nimajo pomislekov, da so bili politični procesi po vojni nedemokratični, vendar niso bili edini in niso bili samo v Sloveniji. "Predvsem pa je ravnanje vlade zelo dvolično, če meni, da se lahko na tak način izogne temeljnim vprašanjem varovanja človekovih pravic danes." Potrč je prepričan, da bi moralo biti praznovanje dneva človekovih pravic namenjeno predvsem aktivnostim aktualne oblasti za reševanje aktualnih vprašanj, ne pa obtožbi ravnanj izpred 50 in več let, da bi se zadostilo frustracijam ali pa revanšističnim željam posameznih ministrov ali vlade.