Minister Zver: Slovenci zaupamo šoli

Minister Zver je poudaril, da je rezultatov vesel, da pa si nikakor ne lasti zaslug zanje. Kot je dejal, jih gre pripisati dobri šolski klimi, učiteljem, ki se veliko dodatno izobražujejo, tradicionalno visokemu zaupanju v šolo kot institucijo, pa tudi dobrim pogojem za delo. Razmerje med številom učiteljev in učencev je na primer pri nas v primerjavi z drugimi državami zelo dobro, je povedal Zver in dodal, da smo lahko še boljši, zlasti v bralni pismenosti. Napovedal je tudi ukrepe za zmanjševanje razlik med otroki. V Sloveniji je namreč še vedno blizu 20 odstotkov otrok, ki ne dosegajo 2. ravni naravoslovne, matematične in bralne pismenosti, to pa je tista raven, ki omogoča vključevanje v družbo in na trg dela.

Med drugim bodo na šolah začeli z urami pravljic v podaljšanem bivanju, v pripravi je projekt odprtih naravoslovnih učilnic, 8 milijonov evrov vreden portal e-gradiv za izboljšanje matematične kompetence pa bo pri nas dostopen vsem. Pedagoški inštitut (PI) bo za nadaljnje raziskave dobil še tri milijone evrov dodatnih sredstev. Minister je namreč prepričan, da se vlaganje v te raziskave splača, saj se lahko tako oskrbimo s podatki, na podlagi katerih je mogoče oblikovati ustrezno šolsko politiko. Ena prvih nalog PI bo križanje dobljenih podatkov, ki naj bi med drugim pokazalo, v kolikšni meri so podatki o uspešnosti povezani s podatki o kulturnem in socialnim položajem otrok oziroma njihovih staršev.

Deklice v povprečju boljše od dečkov

Dr. Mojca Štravs, nacionalna koordinatorka raziskave PISA 2006, je včeraj nekoliko podrobneje predstavila dosežke. V naravoslovni pismenosti so se slovenski učenci in dijaki odrezali najbolje. V okviru te so merili znanje naravoslovja, znanje o naravoslovnih znanostih in tri kompetence - prepoznavanje naravoslovnih vprašanj (tu smo se znašli med prvo peterico), znanstveno razlaganje pojavov in uporabo naravoslovnih podatkov in dejstev. Razlike v omenjenih kompetencah so bile majhne, kar je dobro, deklice pa so bile boljše od dečkov pri merjenju prve in tretje kompetence; ti so bili boljši pri znanstvenem razlaganju pojavov. V bralni in matematični pismenosti smo bili bližje povprečju. Deklice so bile boljše od dečkov v bralni pismenosti, v matematični pa ni bilo razlik.

Rezultate, ki so jih naši dijaki in učenci dosegli v raziskavi PISA 2006, sta včeraj komentirala tudi predsednica LDS Katarina Kresal in poslanec Rudi Moge. Na dosežke naših učiteljev, učencev in staršev smo lahko upravičeno ponosni, sta menila, znanje naših otrok je na zavidljivi ravni. Ta raziskava po njunem dokazuje, da je naše javno šolstvo kakovostno in evropsko primerljivo. Od vlade v LDS pričakujejo, da bo zato v bodoče povečevala, ne pa zmanjševala delež BPD za izobraževanje in da ne bo posegala v obstoječi šolski sistem brez brez tehtnega strokovnega premisleka.