Demonstracija moči
To je bila ostra politična demonstracija in hkrati odgovor na zaplet, ki je nastal že prejšnji teden, ko kitajske oblasti niso dovolile, da bi tri ameriške vojaške ladje zaplule v hongkonško pristanišče. Ameriško letalonosilko Kitty Hawk sta na poti v Hongkong spremljali tudi minolovki. Ker se je približevala močna nevihta, sta majhni minolovki, zaradi izpostavljenosti, povsem rutinsko zaprosili za zatočišče v hongkonškem pristanišču. Potem se je zgodilo nepričakovano. Kitajske oblasti so ladji sprva prepovedale vstop, ko pa je Kitty Hawk že odplula nazaj proti Japonski, so si Kitajci premislili in vstop dovolili, a se Američani niso vrnili.
Uradna Kitajska je v obrazložitvi povsem hladno zapisala, da ladji ni pustila k svojim obalam zato, ker ZDA podpirajo demokratizacijo Tibeta in režim v Tajvanu. Morda ni naključje, da so bile ameriške ladje v tem morju ravno v času največje kitajske pomorske vaje v zgodovini. Prav tako verjetno ni naključje, da je med to vajo Kitajska demonstrirala ravno kupljeno vojaško opremo, ki je, spet morda ne po naključju, namenjena morebitni vojni s Tajvanom.
Gre za enega najhujših diplomatskih sporov med dvema velesilama po letu 2001. O incidentu je ameriški predsednik George Bush že govoril s kitajskim zunanjim ministrom Jangom Džiečijem, ki mu je zatrdil, da je šlo za nesporazum, Pentagon pa je poklical na zagovor kitajskega vojaškega atašeja.
Kršitev mednarodnega prava
Še bolj kot odpoved pristanka ameriške letalonosilke Kitty Hawk v hongkonškem pristanišču je ZDA razburila prepoved vstopa dvema ladjama za odstranjevanje min, ki sta se želeli skriti pred nevihto in oskrbeti z gorivom. Ladji Patriot in Guardian sta se sicer pozneje oskrbeli z gorivom na odprtem morju in se varno vrnili v svoje domače pristanišče na Japonskem.
Vse skupaj je razočaralo na stotine mornarjev, ki so z letalonosilko potovali na dogovorjeni obisk v Hongkong na ameriški zahvalni dan. Odpoved dogovorjenega prazničnega rajanja je sicer nevljudna, odpoved zavetišča ladjama za odstranjevanje min pa pomeni kršitev mednarodnih pomorskih pravil.
Vsekakor gre za še enega v vrsti primerov, ki bi lahko zaostrili odnose med velesilama. Politični analitik in zgodovinar Gordon Chang, avtor knjige Prihajajoči kolaps Kitajske, poudarja, da lahko ZDA pričakujejo nove, resnejše incidente, če ne bodo zavzele bolj odločnega stališča do Kitajske. Kitajci ne cenijo prijaznosti, marveč spoštujejo moč.
Vladajoča administracija v Združenih državah ocenjuje, da se ni dobro zameriti Kitajski. Politični analitiki to ocenjujejo kot šibkost vlade, ki postavlja gospodarske interese pred nacionalno varnost. Ta domneva ne temelji samo na dejstvu, da se Kitajska pospešeno oborožuje in pripravlja na prevzem vloge vodilne svetovne velesile, marveč tudi na dejanjih ameriške administracije, kot je na primer podpis trgovinskega sporazuma s Kitajsko, ki je bil ratificiran pred nekaj urami. S sporazumom, ki določa, da nobeno tuje podjetje, ki deluje na Kitajskem, ne bo več upravičeno do državnih subvencij in hkrati nikjer ne določa, da bi te subvencije ukinili domačim, torej kitajskim podjetjem, ni nihče v Ameriki zadovoljen, a vsi ocenjujejo, da je nujen, da bi ZDA ostale konkurenčne pri trgovanju s Kitajsko in tako tudi nadzirale njen gospodarski vzpon. V predstavništvu za trgovino, ameriški inačici gospodarske zbornice, so ogorčeni, ker pravijo, da sporazum še naprej omogoča Kitajski izvoz poceni izdelkov, ki jim kakovostni izdelki domačih proizvajalcev cenovno ne morajo konkurirati. Jasno je le, da so ZDA v enem tednu dvakrat izgubile.
