S tem je vlada začela uresničevati svojo napoved napada na slovenske menedžerje, ki so se doslej pri menedžerskih odkupih posluževali prav omenjenega načina financiranja.
Toda strokovnjaki že opozarjajo na negativen vpliv takšnih sprememb zakonodaje na bančni sektor in zelo verjetno tudi na ves slovenski trg kapitala, saj bodo prevzemi praktično onemogočeni. Izvajale jih bodo lahko le kapitalsko močne družbe, kar na široko odpira vrata za vdor tujega kapitala, ki mu domači kapital zaradi ukrepov vlade ne bo mogel konkurirati. Ker so v delnicah večine družb na Ljubljanski borzi že vštete prevzemne premije, bi lahko prišlo tudi do večje korekcije na borzi, pri čemer bi lahko bile na udaru zlasti delnice Pivovarne Laško, Mercatorja, Gorenja, Istrabenza, Iskre Avtoelektrike...
Kot je priznal državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj, se pri spremembi zakona o bančništvu niso posvetovali s poslovnimi bankami, pri spremembi zakona o prevzemih pa niso opravili nobene analize o vplivih na naš trg kapitala.
»Naše posojilojemalce se na tak način poriva v roke tujih bank,« je predlagano dopolnitev komentiral član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar z ekonomske fakultete in dodal: »Ne spomnim se, da bi o tej spremembi razpravljali na svetu Banke Slovenije.« Kot je znano, se je pred spremembami bančne zakonodaje vlada v večini primerov usklajevala s svetom Banke Slovenije, kar je potrdil tudi nekdanji guverner Mitja Gaspari in dodal, da so spremembe bančne zakonodaje največkrat pripravljali kar na Banki Slovenije.
Kot eno izmed alternativ Ribnikar predlaga spremembo zakona o davku na dobiček pravnih oseb, po katerem se obresti iz tovrstnih posojil ne upoštevajo kot odbitek iz dobička. S tem bi se povečala davčna osnova in posledično tudi stroški prevzema.
Eden izmed argumentov vlade za vpeljavo dopolnitve zakona o bančništvu bo zagotovo tudi zagotovitev stabilnosti slovenskega bančnega sistema, ki bi v primeru padca borznih tečajev imele težave, saj bi zastavljene delnice izgubile vrednost. Toda ob tem velja poudariti, da je za stabilnost bančnega sistema odgovorna Banka Slovenije s svojimi inštrumenti.
Banka Slovenije bi po mnenju Gasparija to z vsebinskimi rešitvami lahko rešila mnogo elegantneje. Tudi sam opozarja na pasti takšne vrste prevzemov, vendar predlagano rešitev ocenjuje kot neprimerno. Opisal jo je kot ukrep, pri katerem »za zrezek ubiješ celega vola«. Kot pojasnjuje član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič, je eden izmed možnih inštrumentov zahteva za dvig kapitalske ustreznosti, ki ga pri bolj tveganih posojilih omogoča nov dogovor Basel II. Gaspari kot možnost omejitve takšnih posojil navaja še dvig multiplikatorja zavarovanja posojila, kar poenostavljeno pomeni, da mora posojilojemalec zastaviti več premoženja, kot dobi posojila.
