Raziskovalci so s pomočjo računalniške tehnologije, rentgenskih žarkov in seveda z izkopavanjem sestavili model sesalca, ki je bil velik kot današnji slon. Živel je približno 110 milijonov let pred nami, na območju današnje Sahare. Arheologi so  našli dovolj kosti, da so lahko naredili podrobno analizo sesalca. Kar so odkrili jih je presunilo.

Do sedaj je veljalo da so dolgi vratovi rastlinojedim dinozavrom služili zgolj za obiranje visokih plodov, kar pa je Sereno na primeru Nigersaurusa delno zanikal. Omenjeni dinozaver je sodeč po konstrukciji možganov večino dneva prebil z glavo obrnjeno proti tlom. „Vrat teh živali naj bi bil dolg samo za to, da se jim med hranjenjem ni bilo potrebno toliko premikati. Bili smo zaslepljeni in spregledali smo krave mezozoika,“ pojasnjuje Sereno.

Arheolog verjame, da so bili Nigersaurusi in njemu podobni rastlinojedci tedaj zelo razširjeni, vendar  so se zaradi krhkih kosti  le redki uspeli ohraniti do danes.