Študija je pokazala povezavo med bakterijami, ki živijo v prebavilih človeka, in neustavljivo željo po čokoladi. Opravili so jo švicarski znanstveniki in v njej dokazali, da imajo odvisniki od čokolade v prebavnem sistemu drugačno bakterijsko floro kot tisti, ki jih čokolada ne mami. Enako velja tudi za druge vrste hrane: kaže, da so črevesne bakterije tiste, ki določajo, ali nam bolj dišijo solate in sadje ali meso in slaščice.
Izsledki študije so pomembni, ker nakazujejo nove možnosti zdravljenja nekaterih vrst debelosti. Naselitev določenih bakterij v prebavila bi lahko postala del zdravljenja. Raziskovalci so tudi priznali, kaj je bilo pri študiji najtežje: najti enajst moških, ki sploh ne marajo čokolade.
Študija je potekala tako, da so pet dni zapored primerjali urin in kri enajstih moških, ki so vsak dan jedli čokolado, z urinom in krvjo enajstih moških, ki jim za čokolado ni bilo mar. Izvidi so se pomembno razlikovali v desetih merjenih parametrih. Aminokisline glicin so denimo izmerili več pri odvisnikih od čokolade, taurina pa so našli več pri tistih, ki čokolade ne marajo.
Vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti v prihodnosti, je, ali bakterije povzročajo željo po čokoladi ali velja nasprotno - da način prehrane v zgodnjih letih vpliva na sestavo bakterijske flore prebavil.
Ob tem pa še to: debelost strmo narašča in po nekaterih napovedih lahko v EU pričakujemo leta 2010 že 150 milijonov debelih odraslih in petnajst milijonov debelih otrok (vsako leto 400.000 novih). Tudi Slovenci veselo korakamo po poti k debelosti.
Raziskava Cindi je namreč pokazala, da je kar dobrih petdeset odstotkov odraslih prekomerno hranjenih in petnajst odstotkov tistih, ki so že debeli.
