Projekt tretje razvojne osi še naprej ostaja v središču pozornosti, teme pogovorov pa bodo tudi okoljski problemi zgornje Mežiške doline, izgradnja gospodarskega središča Noordung in ustanovitev pokrajine.
Po besedah direktorice Regionalne razvojne agencije Koroška Karmen Sonjak projekt tretje razvojne osi za koroško regijo danes in pokrajino v prihodnje ne pomeni samo boljšo cestno povezavo, temveč tudi vzpostavitev prometnega meddržavnega koridorja, povečanje turistične privlačnosti območja in hitrejši gospodarski razvoj, še posebej razvoj gospodarskega središča Noordung, ter tudi novo "turistično pot" na severni Jadran. Kot je poudarila Sonjakova, bodo na Koroškem razvojne projekte uresničili le ob ustrezni vpetosti v prometne tokove.
Okolje za rast novih, tehnološko usmerjenih podjetij
Izgradnja gospodarskega središča Noordung, ki je vključena v nacionalni projekt tretje razvojne osi in resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, upošteva razvojne in prostorske možnosti regije ter opredeljuje ključne tehnološko-razvojne projekte podjetij z razvojem izobraževalnih programov. Kot je dejala Sonjakova, se na ta način vzpostavlja okolje za dinamično rast novih tehnološko usmerjenih podjetij, nove investicije, oblikovanje potrebne kadrovske strukture, skrajšanje poti med raziskovalno razvojno sfero in sfero proizvodnje ter izboljšanje trženja novih produktov in storitev. Vrednost projekta je ocenjena na okoli 100 milijonov evrov, prinesel pa naj bi okoli 2000 novih delovnih mest.
"Pri uresničevanju razvojnih usmeritev vidimo resorna ministrstva kot partnerje pri izvajanju projektov iz dveh ključnih segmentov - z vključevanjem razvojnih usmeritev regije v nacionalne dokumente in sofinanciranjem projektov iz nacionalnih in strukturnih skladov," je poudarila Sonjakova. Ob tem je opozorila, da pri oblikovanju razvojnih usmeritev Korošci ne pozabljajo na problematiko škodljivih vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi. Sonjakova je še dodala, da je onesnaženo okolja predvsem v zgornji Mežiški dolini realnost, ki zahteva strokovni pristop reševanja tako na regionalni kot na nacionalni ravni.
Zgornja Mežiška dolina je eno najbolj degradiranih območij s poudarjeno škodljivimi vplivi na okolje in zdravje ljudi. Degradacija ter njene okoljske in zdravstvene posledice so rezultat dolgoletne rudniške dejavnosti ter predelave svinca in cinka. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem je pripravil dolgoročni program sanacije za obdobje 2007-2022. Po besedah direktorja zavoda Evgena Janeta od vlade pričakujejo, da bo ocenila in ob upoštevanju pripomb potrdila program, zanj zagotovila sredstva, zavodu pa zaupala koordinacijo aktivnosti za sanacijo posledic dolgoletnega onesnaževanja zgornje Mežiške doline.
Regionalizacija brez koroške pokrajine nedržavotvorna
Vseh 12 koroških županov, poslanca v državnem zboru, ki sta bila izvoljeni na Koroškem, Zmago Jelinčič in Miro Petek, ter vsi predsedniki regijskih odborov političnih strank so 26. septembra podpisali skupno izjavo, v kateri so izrazili začudenje in ogorčenje nad namigi, ki skušajo izničiti prizadevanja za ustanovitev koroške pokrajine. Po besedah ravenskega župana Tomaža Rožena samostojna pokrajina predstavlja nadgradnjo vseh prizadevanj in izražene volje ljudi ob Meži, Mislinji in Dravi. Kot je poudaril, je razmišljanje o regionalizaciji brez koroške pokrajine nedržavotvorno, saj pomeni, da se Slovenija odreka Koroški in bo v EU obstajala le Koroška s sedežem v Celovcu.
Koroško gospodarstvo je leto 2006 sicer zaključilo s pozitivnim poslovnim rezultatom, neto čisti dobiček pa je bil za 4,4 odstotka manjši kot leto poprej. Struktura gospodarstva po dejavnosti se v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila in tradicionalno odstopa od slovenskega povprečja. Kot je pojasnila direktorica koroške območne gospodarske zbornice Tatjane Kupnik, je 235 družb s področja predelovalnih dejavnosti zaposlovalo 72,1 odstotka vseh delavcev, ki so ustvarili 72,3 odstotka vseh prihodkov. Trgovina je druga najpomembnejša dejavnost v regiji - 219 družb je ustvarilo 11,5 odstotka vseh prihodkov in zaposlovalo 6,6 odstotka delavcev.
