To je doslej uspelo le devetim jedrskim elektrarnam od 443, kolikor jih obratuje na zemeljski obli. "Na ta izjemen dosežek smo nadvse ponosni, saj gre za najdaljše teoretično obdobje obratovanja, kar le še potrjuje dosedanjo varnost in zanesljivost krškega giganta," ob včerajšnji predstavitvi načrtovanih remontnih del ni skrival zadovoljstva hrvaški član uprave Hrvoje Perharić.
Do 5. novembra bomo torej brez krške elektrike, ki sicer pokriva 20 odstotkov slovenskih in 15 odstotkov hrvaških potreb po tej energiji. Manjkajoči del bo naše elektrogospodarstvo zagotovilo s precej dragim uvozom, saj se cena električne energije na trgu giblje okoli 80 evrov za megavatno uro, medtem ko lastna cena krške elektrike znaša 22,5 evra.
"Ko že govorimo o presežkih, je treba dodati, da bo med letošnjim remontom v Krškem delalo rekordnih 1100 izvajalcev iz različnih domačih in tujih podjetij, ki bodo v sklopu zagotavljanja še varnejšega in stabilnejšega obratovanja izvedli več kot 30 tehničnih novitet," je poudaril slovenski član uprave Stane Rožman. Med najpomembnejšimi posegi velja na primarni strani elektrarne omeniti zamenjavo rešetk v zadrževalnem hramu, zamenjavo izolacije ter vgradnjo novega motorja reaktorske črpalke, na sekundarni pa zamenjavo posamezne strojne opreme, cevovodov, predgrevalnike pare ter naprave za čiščenje tehnološke vode iz reke Save. Poleg naštetega so se v Krškem že lotili gradnje dodatnega, 6 milijonov evrov vrednega tretjega hladilnega stolpa, s pomočjo katerega se bodo v prihodnje lahko izognili podobnim situacijam kot poleti 2003, ko so morali zaradi prenizkega vodostaja in pregrevanja reke Save krepko zmanjšati proizvodnjo.
Krška nuklearka zaradi stabilnega obratovanja očitno pridobiva vse večji ugled tudi v svetu. Stanetu Rožmanu so na sedežu evropske celice svetovnega združenja proizvajalcev jedrske energije WANO še v drugo zaupali dveletno predsedovanje upravnemu odboru s sedežem v Parizu. Gre za organizacijo, ki skrbi za varno obratovanje vseh jedrskih elektrarn na svetu.
