Minuli mesec je takšen vtis imelo 54,9 odstotka ljudi. Toda mnenju, da je vlada uspešna pri svojem delu, tokrat v nasprotju z julijskih 38,5 zdaj pritrjuje samo 35,3 odstotka vprašanih. Informacije o visoki inflaciji, napovedane podražitve osnovnih živil, afere okoli Sove in še nekaj za poletni čas značilnih drugih afer so bile stvari, ki držijo Janševo vlado, kar zadeva popularnost, v precejšnjem minusu.

Rezultati avgustovskega merjena javnega mnenja kažejo, da se spomladi na glavo postavljena razmerja na slovenskem političnem odru nadaljujejo. Poletni politični premor vladajoči SDS očitno ni koristil, saj je v primerjavi s prejšnjim mesecem izgubila še dve odstotni točki na lestvici, ki temelji na vprašanju, katero stranko bi volili, če bi bile volitve to nedeljo. Doseženih zgolj 13,9 odstotka – še junija bi SDS po naši anketi volilo 18,2 odstotka volilcev – je rekordno slab rezultat daleč največje vladne stranke. Ob tem ne gre spregledati, da nov občutnejši padec popularnosti SDS sovpada z odločitvijo vodje SD Boruta Pahorja, da ne bo nastopil na predsedniških volitvah. To je v temelju zrušilo pričakovanja, da se bo v SD vnel notranji kadrovski boj, kar bi stranko tako oslabilo, da ne bi bila več resen tekmec Janševi SDS na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Do takrat so bili v SDS do socialnih demokratov, če odštejemo nekaj prask v parlamentu, tolerantni in partnersko prijateljski. Od junija naprej pa je njihova govorica dobila zadirčno ostre in napadalne tone, kar se odraža tudi v javnem mnenju. Zdi se, da sta k njihovemu padcu priljubljenosti prispevala tudi neposredno vpletanje v delovanje Sove in s tem povezano razmeroma nerodno ponavljajoče in neprepričljivo branjenje Janeza Janše pred očitki nekdanjega premiera Antona Ropa o dogovorjenih obmejnih incidentih. Vtis uspešnega vodenja države so poslabšala tudi opozorila iz EU o (pre)visoki štiriodstotni inflaciji in napovedi vala velikih podražitev hrane.

Opozicijski socialdemokrati na drugi strani trdno držijo položaj vodilne stranke, ki so ga osvojili v začetku letošnjega leta, ko je razpadala LDS. Tokratno merjenje je sicer pokazalo sedem desetink nižji odstotek kot prejšnji mesec, toda še vedno se krepko držijo okoli 26 odstotkov. Zadnje čase okrepljeni sistematični napadi iz tabora vladajoče SDS jim, kot kaže, ne škodijo, koristijo pa tudi ne. Pahor sam in večinoma tudi njegovi ljudje še naprej ohranjajo vtis uspešne alternative med prejšnjimi vladami LDS in zdajšnjo na čelu z Janezom Janšo, ki precej zaostaja za pričakovanji volilcev. Padec vladajoče SDS in zadrževanje vodilnega položaja SD se kažeta tudi na lestvici priljubljenih politikov. Vodilni v SDS Virant, Zver, Janša in Cukjati drsijo navzdol, medtem ko Pahor še vedno kraljuje na vrhu, svoj položaj pa so izboljšali tudi Potrč in tako žolčno kritizirani prebežniki iz LDS Pavliha, Cvikl in Rop.

Če bi šteli le glasove opredeljenih volilcev – tistih, ki ne vedo, katero stranko bi volili, je namreč kar 32,2 odstotka, tistih, ki ne bi volili, pa dobrih 7 odstotkov – bi bila strankarska slika približno taka: SD bi pobrala dobrih 40 odstotkov glasov, SDS manj kot 30 in LDS nekaj več kot 10 odstotkov. Drugim strankam bi ostal drobiž. Izjema je morda le NSi, ki se v zadnjem času občutno popravlja. Anketarji so ji pred dnevi namerili okoli 8 odstotkov glasov opredeljenih volilcev. Ta razmeroma velik skok z majskih 1,8 na avgustovskih 7,9 odstotka je verjetno prej posledica uspešne predvolilne kampanje Lojzeta Peterleta kot pa kakšne bistveno povečane aktivnosti stranke. Od drugih strank bi SNS dobila 5,9, SLS 4,8 in DeSUS le 2,1 odstotka glasov opredeljenih volilcev.