Glede vprašanja meje pa je dejal, da je jasno, da "se ne bomo pogovarjali čisto o celi meji". Nihče ni mislil nikoli, da se bomo pogovarjali o celi meji, kajti cela vrsta problemov je dejansko rešenih, je dejal Rupel.

Po Ruplovih besedah gre sicer pri vprašanju meje med Slovenijo in Hrvaško "v nekem širšem kontekstu za 19 spornih točk na kopnem" oziroma "za šest večjih spornih točk na kopnem" in za morsko mejo. Kot je pojasnil, je šest spornih točk objavljenih tudi v beli knjigi o meji med Slovenijo in Hrvaško, medtem ko je 19 točk identificirala komisija, ki je pripravljala sporazum Drnovšek-Račan.

"To so odprta vprašanja, to so stvari o katerih se je potrebno pogovarjati in ki jih je treba rešiti," je poudaril Rupel. Zato, da bi reševali posebej kopenska in posebej morska vprašanja meje, pa po mnenju Rupla ni nihče, vsaj "v Sloveniji nikakor ne".

Tako se je minister odzval na izjavo hrvaškega premiera Iva Sanaderja, ki je v petek na novinarsko vprašanje, ali bo predmet morebitne arbitraže celotna kopenska in morska meja, odgovoril, da nihče ni predlagal arbitraže o celotni meji ter da ni potrebno urejati tiste meje, ki je že urejena. "Kar je rešeno, se ne bo več reševalo. Mislim, da je bil to nesporazum, nihče ni zahteval celotne meje," je po srečanju s predsedniki hrvaških parlamentarnih strank v Zagrebu dejal Sanader.

Rupel je sicer dejal, da so bile petkove izjave Sanaderja "skope in kratke in niso vsebovale kakšnih velikih sporočil". Zato tudi ni želel dajati vsebinskih komentarjev na te izjave. Pričakuje namreč, da bo Sanader svoja glavna sporočila povedal v nedeljo, ko se bo na Bledu ob robu strateškega foruma srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo, na pogovorih pa bo sodeloval tudi vodja slovenske diplomacije.

Na vprašanje, ali v nedeljo na Bledu pričakuje vsaj dogovor o tretji strani, ki bi reševala odprta vprašanja meje med državama, pa je Rupel optimistično ocenil, da je dogovor mogoč, vendar pa po njegovih besedah "vsako napovedovanje pomeni tveganje, da se zgodi kaj drugače".

Optimističen je tudi glede rešitve vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke in jedrske elektrarne Krško, čeprav ostaja previden, saj "smo bili že zelo velikokrat s hrvaškimi prijatelji dogovorjeni do konca, pa se je potem še vedno kaj sfižilo," je še dejal minister Rupel.