Slovenski predlog, da bi mejni spor med državama reševali s spravo pred sodiščem OVSE, je hrvaška stran po naših informacijah zavrnila zato, ker ima Slovenija tam svojega sodnika, Hrvaška pa ne. Sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu, ki ga je predlagala Hrvaška, odpade zato, ker je pristojno le za reševanje sporov na morju, med Slovenijo in Hrvaško pa je sporna tudi meja na kopnem.
Tako imata državi vsaj še dve možnosti: reševanje spora s klasično arbitražo ali pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Obe instituciji sprejemata odločitve, ki so zavezujoče za obe vpleteni strani, razlika je samo ta, da v primeru arbitraže Slovenija in Hrvaška vanjo imenujeta po enega ali dva (odvisno od dogovora) svoja predstavnika, skupaj pa še enega nevtralnega. Sodišče v Haagu ima 15 sodnikov in veliko prakse v mejnih sporih, ima pa tudi manjši svet petih sodnikov, ki bi lahko, kar zadeva Slovenijo in Hrvaško, svoje delo opravil v letu ali letu in pol, če bi bila predmet spora le meja na morju. Praksa kaže, da postopki pred haaškim sodiščem trajajo povprečno dve leti.
Če se bosta državi v kratkem uskladili, da bosta šli pred haaško sodišče ali sodelovali pri arbitraži, bosta morali najprej skleniti kratek dogovor, imenovan kompromis, kjer bosta približno na polovici strani napisali imena strank v postopku in kaj je predmet spora, kompromis pa mora nato v notifikacijo v Haag.
