Že res, odgovarja Cvikl, vendar ni običajno, da je v tem času načrpanih le pet odstotkov sredstev.
Težave bomo lahko imeli tudi v prihodnjih dveh letih. Velik del denarja bomo namreč črpali prek velikih projektov: tretja razvojna os, okoljski in železniški projekti. Takšni projekti bi že morali biti nared, če želimo dobiti denar leta 2009, razlaga Cvikl. Od prvega razpisa do prejetja denarja iz Bruslja lahko namreč minejo tudi tri leta, pristojni v Sloveniji pa že zamujajo. Nekatere španske in avstrijske regije so zato letošnje projekte pripravile že leta 2005. Program, ki ga bodo v Sloveniji sprejeli čez nekaj mesecev, so na avstrijskem Koroškem sprejeli že pozimi.
Vlada je bila preveč optimistična glede črpanja, zato je morala popraviti letošnji proračun in zmanjšati načrtovane evropske prihodke za okoli 68 milijonov evrov, nadaljuje Cvikl. Žagar pa pravi, da v začetku leta še ni bilo mogoče natančnejše planiranje, nekateri projekti bodo zato namesto letos dokončani prihodnje leto. Kateri, na včerajšnji tiskovni konferenci nismo izvedeli.
Žagar je ponovil, da je Slovenija ena najuspešnejših držav pri črpanju evropskih sredstev. Pri črpanju iz regionalnega sklada je med vsemi članicami EU na tretjem mestu, pri kmetijskem in socialnem skladu pa je vodilna med novimi članicami. Objavljeni so že prvi razpisi za prihodnjo finančno perspektivo - služba vlade za lokalno samoupravo je razpisala za razvoj regij 187 milijonov evrov, gospodarsko ministrstvo 50 milijonov evrov za turizem, sklad za podjetništvo pa 20 milijonov evrov.
