"Vlada s tem izgublja možnost realne pospešitve gospodarske rasti, ki jo zdaj žene le večje zadolževanje." Za strukturno politiko je v prvi polovici leta vladi uspelo počrpati le 8,4 odstotka predvidenih sredstev, za kohezijsko politiko le 3,35 odstotka. Cvikl meni, da bi bila lahko država tudi konec leta pri sredstvih Evropske unije v negativnem položaju. "Visoka gospodarska rast, ki temelji na visokem zadolževanju, lahko pomeni neko zlato dobo gospodarske rasti, a ta ni vzdržna. Visoko zadolževanje, ki pospešuje domače povpraševanje, pa vodi v vse višjo inflacijo. To je začaran krog, ki je lahko zelo problematičen," je dodal Cvikl. Prepričan je, da bo v prihodnjih letih prišlo do visoke rasti cestnin, hkrati pa se bo podaljšala vrnitev kreditov, za katere se je zadolžila Družba za avtoceste v RS. Krediti, ki se jih najema v tem mandatu, se bodo vračali do leta 2070, pravi Cvikl.