Ker šentiljske naložbe, za katero je poleg Pergerjeve predsednik Palominega nadzornega sveta Danilo Marinkot eden redkih prepričan, da je nujna, ne bo, bo morala Paloma NLB Leasingu vrniti dva milijona evrov, ki jih je iztržila od prodaje zemljišča na Šentilju.
Konec minulega leta je namreč Paloma NLB Leasingu prodala omenjeno zemljišče po sistemu "sell and lease back" (prodaj in najemi nazaj). Če bi Palomi nadzorniki dali končno soglasje za izvedbo naložbe na Šentilju, bi NLB Leasing financiral tudi gradnjo nove proizvodne hale, v poznejši fazi pa bi jo Paloma najela. Po naših podatkih bi Paloma pri naložbi z lastnimi vložki sodelovala v višini šestih milijonov evrov. Ker Palomini nadzorniki naložbe niso podprli, mora po pogodbi Paloma od NLB zemljišče zdaj odkupiti nazaj. Kje bo Paloma ta sredstva dobila, za zdaj ni jasno.
Čeprav je imela Pergerjava za prodajo zemljišča soglasje od nadzornega sveta, se postavlja vprašanje, zakaj je Paloma zemljišče prodala konec lanskega poslovnega leta, še preden je bilo sploh sprejeto soglasje o izvedbi naložbe. Po nekaterih razlagah so s prodajo zemljišč pohiteli zato, da bi umetno znižali lanskoletno izgubo. Po neuradnih podatki (uradnih podatkov nočejo razkriti) je Paloma v minulem letu namreč ustvarila skoraj štiri milijone evrov konsolidirane izgube. Nadzorniki Pergerjevi revidiranega letnega konsolidiranega poročila niso potrdili, zato bo morala o njem odločati skupščina.
Ker bi na podlagi finančne konstrukcije pri šentiljski naložbi Paloma sodelovala le v višini šestih milijonov evrov (drugo bi financiral NLB Leasing), se postavlja tudi vprašanje, zakaj je Paloma sploh načrtovala prodajo 3,2-odstotnega deleža, ki ga ima v Geoplinu v ocenjeni vrednosti 10 milijonov evrov. Odgovora na to vprašanje od Pergerjeve včeraj nismo dobili.
