Slovenska obveščevalna služba namreč že vso poosamosvojitveno obdobje intenzivno pokriva hrvaško politično vodstvo, pri čemer gre za vse oblike obveščevalnega dela – tako tehnično spremljanje kot delo s tajnimi sodelavci na Hrvaškem.

Obveščevalno pokrivanje hrvaškega premiera z vidika slovenskih nacionalnih interesov ni sporno, zelo občutljivo pa je, če se v prisluhih znajde vodja slovenske opozicije, kar je bil takrat Janez Janša. Nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar trdi, da je Sova delovala zakonito.

Naše neuradne, vendar zanesljive informacije o prisluhih in drugih operacijah Sove iz leta 2004 govorijo o tem, da je Sova med prisluškovanjem in obveščevalnim pokrivanjem hrvaškega političnega vrha zaznala stike hrvaškega premiera Iva Sanaderja s takratnim vodjem slovenske opozicije Janezom Janšo.

Obveščevalno pokrivanje Hrvaške je nedvomno v slovenskem nacionalnem interesu, saj je med državama veliko odprtih vprašanj. Vprašanje pa je, ali je ustrezno, da se v Sovine prisluhe tujim državljanom ujame tudi vodja slovenske opozicije, kar je politično in pravno zelo občutljivo.

Prisluškovali subjektom v tujini

Sova ima sicer v zakonu zapisano pristojnost, da spremlja mednarodne sisteme zvez (to se je dogajalo na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer je Sova prisluškovala skupaj z nemško tajno službo) in tuje državljane v tujini. Vse to lahko počne zgolj na podlagi odredbe direktorja Sove. Zastavlja se vprašanje, kaj se zgodi, ko se v takšnih operacijah nadzora tujih državljanov znajde slovenski državljan, v tem primeru Janez Janša.

Na Sovo smo v zvezi s tem naslovili vrsto vprašanj. Dobili smo dolg odgovor (objavljen je ob članku), ki pa ne pojasnjuje okoliščin iz leta 2004, povezanih s prisluhi Ivu Sanaderju, v katerih se je znašel Janez Janša.

O takratnem dogajanju smo vprašali tudi prejšnjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja, ki pa je rekel, da je zavezan molčečnosti. Po našem vztrajanju je zagotovil, da je Sova delovala zakonito: "Programske naloge Sove so bile takšne, da smo spremljali dogodke v tujini z različnimi možnostmi, tako s tehničnimi sredstvi kot s človeškimi viri. Rezultati dela so bili zelo raznoliki." Ko smo Podbregarja spraševali, ali je zakonito, da se je v ukrepih Sove zoper Sanaderja znašel tudi vodja opozicije Janša, je odgovoril, da o konkretnih zadevah ne sme govoriti, da pa vztraja, da je Sova delovala zakonito. "Če je določen priključek v tujini nadzorovan, se na njem najde kdor koli, ki se javi na ta priključek. Nikoli nismo nadzirali šefa opozicije, ampak subjekte v tujini," zatrjuje Podbregar.

Presenetljivo podobna odgovora

Podbregarjev odgovor je presenetljivo podoben Sovinemu. Nihče ne zanika prisluškovanja Sanaderju leta 2004, niti tega, da bi se v tej zvezi v mrežo Sove ujel takratni opozicijski lider Janez Janša, ki je bil v stikih s Sanaderjem. Še več.

Sova govori o tajnem sodelovanju, Podbregar pa govori o človeških virih, kar je eno in isto. To potrjuje naše informacije, da so Sovini tajni sodelavci na Hrvaškem pokrivali Sanaderja. Na tej točki vstopi v zgodbo nekdanja tajna Sovina lokacija na Malem trgu v Ljubljani, ki je v tistem času služila za stike s tajnimi sodelavci v tujini. To bi tudi lahko bil razlog, da je Janšev osebni svetovalec Aleksander Lavrih v ta objekt vstopil že 14. novembra 2006, še preden je vlada ustanovila vladno skupino za nadzor Sove. Ob tej priložnosti naj bi Lavrih iz objekta odnesel tudi zvočne posnetke starejšega datuma.

Sovo in premiera Janšo smo vprašali, ali so v zvezi z dejavnostjo Sove v letu 2004 odkrili kakšne nepravilnosti, vendar nam na to niso odgovorili.