Nekdanji direktor CIE George Tenet v svoji knjigi razkriva, da je ameriška administracija nameravala napasti Irak mnogo prej, kot se je to v resnici zgodilo, in tudi mnogo pred terorističnimi napadi 11. septembra 2001. Da bi zagotovili podporo za vojno v javnosti ter domači in tuji politiki, so „lansirali“ ustrezne obveščevalne informacije, od katerih jih je bilo precej če že ne lažnih, pa vsaj zelo „raztegnjenih“.
Čeprav Tennet v svoji knjigi ne zanika grožnje, ki jo je predstavljal Sadam Husein, niti iskrenega prepričanja administracije, da ravna prav, ne more mimo, kot sam pove, truda Dicka Cheneya in Donalda Rumsfelda, da vojno sprožita čimprej. Pri tem so jima prišli prav vsi razlogi, s katerimi bi lahko v javnosti upravičila vojaško posredovanje v Iraku.
Tenet tudi opisuje bojazen v CII zaradi pripravljenosti Busheve administracije, da „zlonamerno okarakterizira podatke in informacije obveščevalnih služb“. Priznava, da se je glavna debata znotraj administracije vrtela samo o tem, kako „iti v akcijo“ pred Sadamom.
Na trditve so se že odzvali v Beli hiši. Svetovalec Dan Bartlett je za televizijo NBC izjavil, da Tenet ni sodeloval pri vseh razpravah v Beli hiši in izpostavil, da je predsednik George Bush „pretehtal prav vse možne posledice, preden je marca 2003 dal zeleno luč za napad na Irak“.
