Še več, Hrvaška naj bi celo dosegla sprejem dopolnila v poslovniku sodišča, ki omogoča zaščito določenih dokumentov zaradi nacionalnega interesa. To dopolnilo se v Haagu interno celo imenuje "hrvaško dopolnilo", navaja Jutarnji list.

Po aferi, da naj bi bila glavna haaška tožilka Carla Del Ponte vpletena v dogovore z Beogradom in prikrivanje dokumentov Meddržavnemu sodišču (ICJ), zaradi česar naj bi BIH na tem sodišču izgubila tožbo proti SČG zaradi genocida med vojno v BiH v letih 1992-1995, je Jutarnji list danes razkril, da so "zaščitni ukrepi" pravzaprav rezultat hrvaških prizadevanj, da se zaščitijo določeni dokumenti, ki jih je haaško tožilstvo zahtevalo v primeru proti generalu Hrvatov v BiH Tihomirju Blaškiču. Hrvaška je že več let pred Srbijo izkoristila možnost "zatemnitve" delov dokumentov, ki naj bi bili nacionalnega interesa.

Kot pojasnjuje hrvaški časnik, je Hrvaška uspešno nasprotovala poskusu tožilstva, da bi v primeru Blaškič na zaslišanje poklicalo medvojnega hrvaškega obrambnega ministra Gojka Šuška. Sodišče je poskus tožilstva zavrnilo, zatem pa je bilo "uvedeno pravilo 54bis k poslovniku sodišča, ki ureja možnost zaščite posameznih dokumentov nacionalnega interesa", piše časnik.

V skladu s tem pravilom lahko vsaka država zahteva zaščito posameznih dokumentov ali izjav prič zaradi nacionalnega interesa. Ti dokumenti pa se lahko uporabljajo samo na podlagi odločitve sodišča in samo v primeru, za katerega je ta dokument zahtevan. Drug sodni senat ne more uporabiti dokumenta iz drugega primera, če v to ne privoli država, iz katere je prišel dokument. Kot navaja Jutarnji list, ki se sklicuje na informacije iz haaškega sodišča, je največji del tovrstnih dokumentov prispel ravno iz Hrvaške.

Kot je za časnik povedal Blaškičev odvetnik v Haagu Ante Nobilo, se je na ta način skrivalo vlogo Hrvaške v BiH. "Iskreno rečeno, Hrvaška je skrivala svojo vlogo v BiH in tega nismo delali iz ljubezni do mednarodnega prava. Enostavno rečeno, iskali smo vsak mogoči način, da Haag ne bi mogel ugotoviti odgovornosti Šuška in pokojnega hrvaškega predsednika Franje Tudjmana za dogodke v BiH," je za Jutarnji list pojasnil Nobilo in dodal, da je bil smisel tega "izogibanje kazenski odgovornosti naših ključnih politikov".

Bivši član hrvaške obveščevalne službe Markica Rebič pa je za časnik pojasnil, da pravzaprav ni šlo za nobeno prikrivanje vloge v vojnah na Balkanu, ampak da "zgolj nismo pošiljali v Haag dokumentov, ki bi lahko škodili našemu nacionalnemu interesu, niso pa bili povezani s predmeti v Haagu". Pri tem je še dodal, da je haaško tožilstvo pred sprejemom omenjenega dopolnila k pravilniku sodišča od Hrvaške zahtevalo dokumente, ki jih "nobena država, ki daj kaj nase, ne bi dala".