Tisto, kar je obnorelo svet in se v Veliki Britaniji celo preselilo v parlament. Zagotovo bo to glodajoča kost, ob katero se bomo spotikali vsi, ki sedimo pred sprejemniki. In med njimi bodo tudi tisti, ki v Big Brotherju vidijo slabo novico. Še eno površno, neduhovito, zrežirano in z reklamami prepleteno dramo. Dramo za najstnike, ki verjamejo, da so veliki že s tem, da so se pojavili v tej oddaji. Spektakel za vse tiste, ki verjamejo, da je to odskočna deska za medijsko kariero. Ter absolutno afirmacijo voditeljice Nine Osenar, ki vam bo kmalu skočila tudi iz hladilnika, če bo treba.

Sam osebno nimam nič proti tem oddajam. Naj bodo. Saj sam odločam, kateri program bodo izbrali moji prsti na daljincu. Če se bom kdaj tudi nekaj minut zadržal v domovanju "velikega brata", bo to pač firbec. Kar je v bistvu poslanstvo televizije. Da zadovolji naš firbec, naše zanimanje. TV je z vsemi neštetimi oddajami ena velika slaščica. Ali jo poližemo, povaljamo po ustih, pogoltnemo, ali pa vržemo v smeti. Pomembno je, da na vse skupaj hitro pozabimo. Ostajajo le spomini na določene okuse.

Ti spomini pa se enkrat letno skoncentrirajo v podelitvi viktorjev. Najožji izbor vsem dragih slaščic v obliki nominacij nam pove vsaj dvoje. Prvič, da je pol Slovenije prepričane, kako je najbolj popularna, zabavna in markantna TV-figura Lado Bizovičar. In drugič, da je edina ženska predstavnica, ki jo opazimo, Mojca Mavec. Vse lepo in prav. Ampak, je to res vse, kar nam na koncu ostane od mnoštva oddaj in vsebin? Dva, trije voditelji in nekaj nastavljačev. Vsi, ki imajo radi televizijo in jo tudi z ljubeznijo delajo, se upravičeno vprašajo: ali smo se za to borili?

Odgovor je preprost: ja, vojaki se borijo in padajo za to, da nekaj generalov na koncu dobi medalje za hrabrost. In viktorji so natančno to. Pripenjanje medalj tistim, ki kažejo svoje face in nam razdajajo svoj glas. Zato ni naključje, da so mnogi prepričani, kako moraš tako ali tako biti faca, da se sploh upaš postaviti pred TV-kamere. Tam ni prostora za omahljive in preplašene. Ti ostajajo daleč zadaj ali po kleteh. Ali pa udarijo pred nas v kakšnih obskurnih in tretjerazrednih oddajah po lokalnih in kabelskih TV-postajah. Ostajajo anonimni, tako kot naslovi oddaj. Ste že kdaj slišali za naslednje oddaje: Peta noč, Modni dosjeji, Razgledovanja, Brez panike, Na obisku, Podalpski večer, Življenje je lepo, ABCD, Dobre novice, Sladko in grenko, Polka in majolka, Domače in drugače, Planet polka, Od nedelje do nedelje, Prvi na vasi, Lepa v petek, Odkrivajmo duha, Ena in ena, Tu smo doma in tako naprej? Priznajte, duhoviti naslovi, ali ne?

Če vam je že kdaj slučajno kakšna padla v oči ali ušesa, pa stavim, da ne poznate niti enega od voditeljev ali voditeljic. Ugibate lahko le, da gre za ogromno oddaj, ki odkrivajo Ameriko v hojladri, hojladra polkah. V naši avtentični izrazni formi.

Lahko se je spravljati na majhne in tiste, ki preprosto izražajo ljubezen v tej formi, bodo vzkliknili branilci domače grude. Ravno nasprotno. Tam bi se morali znajti tudi veliki. Oddaja Na zdravje bi bila zagotovo lokalni hit.

Sam osebno nimam nič proti lokalnim facam. Se še spominjate Činča? Točno tistega, ki je pokasiral viktorja. Sam osebno bi letos viktorja podelil kar celi TV-postaji. Športnemu kanalu Šport klub. Nekaj, kar se je še pred kratkim zdelo znanstvena fantastika, je zdaj realnost. Nismo dobili le nekaj starih ofucanih programov in petorazrednih prenosov iz slovenskih lig, temveč kanal, ki postaja najbolj široka in z različnimi vsebinami zapolnjena televizija. Jasno, v športnem polju. Z nekaj unikatnimi komentatorji, ki se res mnogokrat še lovijo v osnovah, vendar proizvedejo tudi kakšno domislico, ki je ne boste slišali nikjer drugje.

Tako je komentator rokometne tekme pozval vse tiste s slabim srcem, da zadržijo dih, saj se nam obeta dramatična končnica. Oziroma naj raje preklopijo na kakšen drug kanal in se kasneje spet vrnejo k njim. Bomba. Se vam zdi, da bi lahko kaj takšnega slišali na TVS? Nemogoče. Tam ste se lahko le kislo nasmejali, ko je Andrej Stare oznanil, da se naš skakalec Pikl dobro bori za 29. mesto. Upam, da se bo Šport klub kmalu boril za stopničke. Da bomo končno imeli spet eno zgodbo o uspehu. Zgodbo, ki jo lahko spišejo le tisti, ki imajo dovolj distance in samoironije. In ne verjamejo, da rešujejo svet ali posnemajo velikega brata…