Podatki iz poročila se nanašajo na leto 2004, ob članicah EU pa so jih zbrali tudi na Norveškem, v Bolgariji, Romuniji in Turčiji.
HEROIN
Čeprav so se cene drogam v zadnjih letih zelo znižale, heroinu na primer za polovico, v starih članicah EU ne opažajo, da bi število uživalcev heroina naraščalo. Nizka cena pa lahko vpliva na to, da bodo že odvisni ljudje pogosteje posegali po drogi, pojasnjujejo v Centru.
Čeprav heroin ni več "moderna" droga, pa njegova uporaba in injiciranje ostajata ena največjih težav javnega zdravstva. V Evropi je v nadomestno zdravljenje z metadonom ali buprenorfinom vključenih več kot pol milijona uporabnikov opioidov. Izobraževanje uporabnikov in možnost zamenjave igel za injiciranje droge sta pripomogla k temu, da je delež odvisnih, ki so okuženi z virusom HIV, v večini držav še vedno nizek, zaskrbljujoča pa je okuženost z virusom hepatitisa C, ki ponekod dosega tudi 60 odstotkov. To dokazuje, da zamenjava igel pri zamejevanju okužb s hepatitisom C ni tako učinkovita in da se večina uživalcev heroina okuži v dveh letih. Od okoli 7000 smrti, kolikor so jih med uživalci drog zabeležili v letu 2004, jih 70 odstotkov pripisujejo opiatom.
Čeprav v večini starih članic ugotavljajo, da se uporaba heroina stabilizira in da se je odstotek uporabnikov drog, ki so se vključili v programe zdravljenja zaradi heroina, v petih letih s 60 znižal na 40 odstotkov, pa je stanje nasprotno v novih članicah, kjer število uživalcev heroina še naprej narašča, saj so se z epidemijo zasvojenosti s prepovedanimi drogami srečali pozneje kot na Zahodu.
KOKAIN
Čeprav uporaba kokaina narašča, v nekaterih najbolj prizadetih državah vendarle opažajo znake stabilizacije uporabe. To drogo je vsaj enkrat v življenju poskusilo 10 milijonov odraslih Evropejcev, to so trije odstotki prebivalstva, rednih uživalcev pa je 1,5 milijona odraslih. Čeprav je uporaba kokaina v Evropi trenutno zelo visoka, pa je še vedno precej nižja kot v ZDA, kjer je to drogo vsaj enkrat v življenju poskusilo 14 odstotkov odraslih. Med evropskimi državami sta na prvem mestu Velika Britanija in Španija, v zadnji je uporaba kokaina celo višja kot v ZDA.
Kokain je za heroinom in kanabisom tretji najpogosteje navedeni razlog (12 %) za vključitev v zdravljenje odvisnosti. V Centru ugotavljajo, da se problematika zasvojenosti s kokainom še ni pokazala v celoti, težava pa je tudi v tem, ker še ni soglasja, kakšno zdravljenje je najbolj uspešno pri tej obliki zasvojenosti. Za razliko od heroina zdravil zanj ni, v terapiji pa uporabljajo metodo zmanjševanja škode z varnejšim uživanjem droge in spremembo vedenjskih vzorcev.
Ker kokain povzroča težave na srcu in ožilju, v Centru menijo, da je 400 smrti, ki so jih leta 2004 pripisali kokainu, verjetno prenizka številka in se več teh smrti skriva v statistikah smrti zaradi srčno-žilnih obolenj.
KANABIS
Kanabis še naprej ostaja najpogosteje uporabljena droga v Evropi. Ocenjujejo, da jo je vsaj enkrat v življenju poskusilo 65 milijonov Evropejcev, kar pomeni petina odraslih, redno jo uporabljajo štirje odstotki odraslih, skoraj vsakodnevno pa odstotek odraslih. Kanabis je za glavno problematično drogo navedlo 15 odstotkov ljudi, ki so se vključili v zdravljenje zasvojenosti, oziroma kar 27 odstotkov ljudi, ki so v zdravljenje vstopili prvič. Čeprav jo večinoma uživajo mladi, pa iz Španije in Velike Britanije poročajo, da se uporaba nadaljuje tudi v 30. in 40. leta starosti.
SintetičnE DROGE
V mnogih evropskih državah so na drugem mestu uporabe sintetične droge. A njihova uporaba med splošno populacijo ostaja nizka, omejena je v glavnem na mlade oziroma posebne skupine, kot so obiskovalci glasbeno-plesnih prireditev. Raziskave so pokazale, da je pri njih verjetnost, da so že poskusili stimulativne droge, desetkrat višja kot pri splošni populaciji. Čeprav mnogi obiskovalci klubske scene ne poskusijo drog, pa je zaskrbljujoče, da zaužijejo veliko količino alkohola, kar je pogosto spregledana težava.
Najpogostejši sintetični drogi sta ekstazi in amfetamini. Evropa ostaja glavno središče proizvodnje ekstazija. Zadnji mesec je to drogo zaužilo milijon oziroma 0,3 odstotka odraslih Evropejcev. To drogo le redko navajajo kot razlog za vključitev v program zdravljenja. Podobna situacija je pri amfetaminih, pa tudi pri halucinogenih gobah - a je redna uporaba zadnjih razmeroma redka.
SLOVENIJA
Heroin in kanabis ostajata najpogosteje uporabljani nedovoljeni drogi. V zdravljenje zasvojenosti v centrih za preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti je bilo leta 2004 vključenih 2902 uporabnikov drog (od tega je pomoč prvič poiskalo 521 ljudi), v drugih programih obravnave zasvojenosti pa 256 ljudi. Zasvojenost so zabeležili tudi pri okoli 900 zapornikih, kar pomeni pri 21 odstotkih zaprtih.
Med odvisnimi, ki so se zdravili v centrih, je bilo 78 odstotkov moških in 22 odstotkov žensk. V povprečju so bili stari 27 let. Med tistimi, ki so pomoč iskali prvič, jih je 72 odstotkov imelo težave zaradi heroina, 19 odstotkov zaradi marihuane, odstotek pa zaradi zasvojenosti z amfetamini in kokainom. 42 odstotkov jih je uživalo samo eno drogo, 35 odstotkov dve, 22 odstotkov pa tri vrste drog ali več. Če pogledamo samo heroinske odvisnike, ugotovimo, da so ti s povprečno starostjo 24 let za pet let mlajši od zahodnoevropskih. Polovica jih je bila brezposelna, četrtina jih je bilo študentov, zaposlenih pa jih je bila petina.
Leta 2004 smo v Sloveniji zabeležili tudi največ smrti, povezanih z drogami, saj je umrlo 40 odvisnikov. Med odvisniki, ki si drogo vbrizgavajo, jih je z virusom HIV okuženih manj kot odstotek, 22 odstotkov pa jih je okuženih z virusom hepatitisa C.
