Ljubo Bavcon, Pravna fakulteta v Ljubljani
"Oddajo sem gledal le nekaj minut, potem pa te žalosti nisem mogel več gledati. Kako lahko normalen urednik dopusti takšno vsebino? Podobne stvari se dogajajo na Pop TV, tudi tam gre za razpihovanje nečloveških strasti. Kdor povabi v oddajo Jelinčiča, mu mora biti jasno, kakšne bodo posledice. Če bi bil državni tožilec, bi resno razmislil o možnih kršitvah kazenskega zakonika. Zaskrbljujoče je tudi veliko število glasujočih gledalcev. Tudi Hitlerju so ob njegovih vojnohujskaških govorih ploskali milijoni."
Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic
"Jelinčičev nastop je le še potrdil moje besede, ki sem jih izrekel v torek v parlamentu. Povedal sem jim, da so rasisti. Ogorčen sem, da javna televizija v takšni situaciji, kot jo imamo danes, v oddaji gosti znanega rasista. Tudi število glasov, ki jih je dobil, je grozljivo. Zgodovina je pokazala, da takšna nestrpnost lahko eskalira, konča pa se šele takrat, ko je že prepozno. Ko se vse neha. Sicer sem optimist. Prepričan sem, da bodo slovenske inštitucije in organi pregona zdaj končno ukrepali, kot bi morali že zdavnaj."
Andraž Teršek, Pravna fakulteta v Ljubljani
"Svobodo govora je dopustno omejiti, če je to nujno za zavarovanje pravic drugih ljudi. Običajno omejitev ni mogoče vnaprej natančno določiti, ampak jih je treba določati od primera do primera. To velja tudi za kolizijo med svobodo govora in varstvom dostojanstva, integritete, ugleda drugih ljudi pred žaljenjem, krivim obdolževanjem ipd.
Sovražni govor kot ustavnopravna kategorija predstavlja primer, ko lahko omejitve svobode govora jasneje predvidimo vnaprej. Zamišljen je kot varstvo tistih skupin, ki že tradicionalno veljajo za ogrožene, deprivilegirane skupine ljudi. To so predvsem nacionalno, versko, etnično opredeljive skupine. Te že v izhodišču veljajo za bolj ranljive od drugih, predvsem od večinskega prebivalstva.
Vsako izražanje sovraštva in nestrpnosti še ni sovražni govor. Hkrati tudi vsako žaljenje ali obtoževanje nujno še ne predstavlja sovražnega govora, četudi je usmerjeno zoper nekega pripadnika pravno posebej varovane družbene skupine. Kritični govor bo prestopil prag sovražnega govora, če bo kdo napaden kot pripadnik skupine in ne kot posameznik, ki se mu očita nekaj konkretnega glede na neko konkretno ravnanje.
Če politik izrabi medijsko pozornost za prilivanje goriva na ogenj nestrpnosti do Romov, ki se je v zadnjem obdobju razplamtelo v slovenski družbi, če torej izrabi posebno občutljivo situacijo ter ljudi, Rome in druge, dodatno vznemiri, lahko govorimo o sovražnem govoru. Četudi mu ljudje morda v večini celo pritrjujejo."
